Skupno vrednotenje evropske preteklosti vodi v spravo, mir, stabilnost in sodelovanje

Buzek je posebej pozdravil prisotnost slovenskih evropskih poslancev dr. Romane Jordan Cizelj, g. Lojzeta Peterleta in dr. Milana Zvera ter poudaril, da je bil pakt iz naslova konference morda ne samo najhujši dogodek v preteklem stoletju, ampak celo tisočletju. V tem kar je sledilo so bili milijoni ljudi v Evropi pregnani in pobiti. Ta svet se je konec osemdesetih let in začetku devetdesetih končal. Današnja Evropa nas spomni na to kako daleč smo prišli in je dokaz kako pomembna je solidarnost med narodi: »brez solidarnosti ni stabilnosti, brez stabilnosti ne gospodarske rasti, in brez ekonomskega napredka ni miru.«

Med mnogimi zgodovinarji in vodji raziskovalnih institutov iz 10 različnih držav sta z referati nastopila tudi Jože Dežman, zgodovinar in direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije in mag. Andreja Valič, zgodovinarka in direktorica Študijskega centra za narodno spravo.

Jože Dežman je v svojem nastopu predstavil osnovna dejstva o slovenski sedemdesetletni izkušnji (tako v vlogi storilca, kot žrtve) z vsemi tremi velikimi totalitarizmi. Z izbranimi dejstvi, statistikami in predstavitvijo usod je dokazal izjemno intenzivno soočanje z zločinsko preteklostjo v Sloveniji. Osvetlil je temeljne ukrepe slovenske države za odškodovanje žrtev titoizma. Med dimenzijami spravnih procesov je izpostavil tako civilno družbene in obredno-simbolne dimenzije, kot tudi (ob primeru odkritja množičnega grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi Jami) napetosti, ki jih ti intenzivni procesi v družbi spremljajo. O’Sullivan, moderator popoldanske razprave, je Dežmanovo predstavitev označil kot  »izredno močno«, Laar, nekdanji estonski predsednik, pa je izrazil upanje, da bodo vse oblasti v Sloveniji znale podpreti te izredno pomembne aktivnosti.

Mag. Andreja Valič pa je v svojem nastopu izpostavila področje izobraževanja, kateremu je v okviru nastajajoče EU platforme evropskega spomina in vesti, ki bo povezovala nacionalne institucije znotraj EU, namenjena posebna pozornost. »Le skupno vrednotenje evropske preteklosti iz časa totalitarizmov vodi v medsebojno razumevanje in spravo, kar zagotavlja mir, stabilnost in sodelovanje,« je povedala Valičeva in dodala: »Izobraževanje o kršenju človekovih pravic v preteklosti je orodje za krepitev človekovih pravic in svoboščin v sedanjosti in prihodnosti, obenem pa pripomore k zavedanju, da vladavina prava, demokracija, mir in druge vrednote niso dane same po sebi in enkrat za vselej.«

V imenu slovenske delegacije ELS/EPP v Evropskem parlamentu je njen vodja dr. Milan Zver poudaril, da se je »prav s koncem Miloševičevega obdobja na Balkanu končno zaključilo obdobje, ki se je začelo s paktom Molotov-Ribbentrop. Miloševič je z združitvijo nacističnega rasizma (etničnega čiščenja) in komunističnega ideološkega nasilja predstavljal zadnjo sprego komunizma in nacizma na tleh nekdanje Jugoslavije.«

Lojze Peterle je poudaril, da je »o evropskih totalitarizmih potreben jasen zgodovinski spomin.«