Vlada Boruta Pahorja zadolžila Slovenijo

»Ob koncu leta 2007 je takratni vodja največje opozicijske stranke SD Borut Pahor v novoletni poslanici analiziral tudi gospodarske razmere v državi. Med pozitivnimi dosežki je pokazal na visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost, med negativnimi pa na zadolženost države in inflacijo.

Naj spomnim, da je po podatkih Eurostata javni dolg RS konec leta 2007 znašal 25,6% BDP in je bil med najnižjimi v EU. Takoj po volitvah so črnoglede zgodbe o katastrofični zadolženosti Slovenije izginile, finančni minister Križanič pa je konec letošnjega januarja v svojem intervjuju povedal, da ”smo nizko zadolžena država”.

Najnižji javni dolg Slovenije je bil med letoma 2006 in 2008, ko je nad javnimi financami bdel minister Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk, in se je javni dolg države po večletnem naraščanju ustalil pri vrednosti nekaj nad osmimi milijardami evrov ter se hkrati zaradi učinka zmanjševanja proračunskega primanjkljaja in velike gospodarske rasti zmanjšal s 26,7 na 22,6 odstotka BDP.

Po najnovejši napovedi ministrstva za finance iz proračunskega memoranduma za leti 2010 in 2011 se bo javni dolg Slovenije v triletnem obdobju Pahorjeve vlade skorajda podvojil, ko se bo povečal z 8,3 na kar 15,2 milijarde evrov oziroma z 22,6 na 40% BDP.

V Novi Sloveniji se sprašujemo, ali bo premier Pahor jutri slovenskim državljankam in državljanom na razumljiv način razložil, v kakšne globine zadolženosti peljeta z ministrom Križaničem slovenske javne finance in v kakšne višine odplačevanje obresti.

Projekcije primanjkljaja državnega proračuna in javnega dolga so narejene na predpostavkah, da bo sprejet vladni predlog interventnega zakona o gibanju plač v javnem sektorju, pokojnin in drugih socialnih transferjev iz državnega proračuna. Ker je sprejem tega zakona še vedno v zraku, so tudi izračuni narejeni brez krčmarja.
V Novi Sloveniji smo začudeni nad vladno aroganco ob opozorilih Evropske komisije zaradi neupoštevanja določb Pakta stabilnosti in rasti. Reševanje tega problema z vnaprejšnjim računanjem na rebalans, je nesramno špekuliranje. Potemtakem vlada s predlaganimi postavkami proračuna sploh ne misli resno, ampak želi samo čim prej speljati proračunsko proceduro, preden bi porabniki proračuna zagnali prevelik vik in krik. Hkrati pa drži figo v žepu in že razmišlja o rebalansu. Ali ni škoda dragocenega časa, če že vnaprej vemo, da bo potreben rebalans, zaradi slabe vladne matematike pa je bolj verjetnih celo več rebalansov. Zakaj se vlada trudi prikrivati realno finančno stanje, s katerim se bomo morali državljani slej ko prej soočiti.

Velik javni dolg države prinaša fantastične stroške odplačevanja obresti, s čimer bomo močno obremenili prihodnje generacije. V predlogu proračunov pa zasledimo znatno zmanjšanje sredstev za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti. Kje je potem tukaj razvojna naravnanost? Zadolževanje ne bi bilo tako problematično, če bi se zadolževali zaradi spodbujanja gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest. Primanjkljaj bi na ta način lahko hitro pokrili zaradi manjših socialnih transferjev.
V NSi se strinjamo z delodajalci, da gre preveč denarja za socialo (Milič). Poudarjamo pa, da je socialno tisto, kar ustvarja nova delovna mesta. Državljani želijo delati, ne pa prejemati socialne pomoči.

Če bi premier Pahor po prevzemu vlade in sestavi dvoletnega proračuna za leti 2010 in 2011 izpolnil svojo pomembno predvolilno obljubo o korenitem krčenju proračunskih sredstev za vojsko, bi lahko danes povečal razvojna proračunska sredstva za spodbujanje podjetništva ali pa vsaj zmanjšal proračunski primanjkljaj.

V Novi Sloveniji se sprašujemo, kdaj se bo vendarle vsaj kakšna vladna obljuba tudi uresničila?«