Pripombe NSi na predlog sprememb in dopolnitev Zakona o vrtcih
V NSi smo ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu poslali predloge in pripombe na predlog sprememb in dopolnitev Zakona o vrtcih. Poslali smo jih v upanju, da jih bo ustrezno upošteval in umestil v besedilo predloga, preden bo ta poslan v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.
1. Podpiramo ukrepe, ki bodo omogočili bolj učinkovit nadzor nad nelegalnimi izvajalci varstva predšolskih otrok in stroge sankcije za kršitelje predpisov z namenom, da se prepreči ponavljanje slabih praks, kot smo jim bili priča v primeru zasebnega varstva Kengurujček.
2. Močno nasprotujemo spremembam glede odločanja o višini sofinanciranja oskrbnine otrokom, ki so vključeni v zasebne vrtce (9. člen novele zakona). Gre za nedopustne spremembe v konceptu financiranja oskrbe otrok vključenih v zasebne vrtce, ki imajo lahko dolgoročne negativne posledice na možnost izbire načina predšolske vzgoje staršem, povečanje razslojevanja v slovenski družbi in spoštovanje načela enakopravne obravnave. Vsak pedagoški pristop ne odgovarja vsakemu otroku.
3. Predlagani 9. člen novele neposredno vpliva na povečanje razslojevanja v slovenski družbi. Ob trenutni ureditvi si lahko širok krog staršev, tudi tistih, ki se uvrščajo v srednji in nižji dohodkovni razred, izbere in vpiše otroka/e v katerega od vrtcev z alternativnim pedagoškim programom (Montessori, Waldorf, gozdni, …). Ob uveljavitvi vašega predloga bi izbira ostala le še privilegij bogatejših. Najbolj ranljive družbene skupine bi bile najbolj prikrajšane. Verjamemo, spoštovani gospod minister, da vi in vaša stranka SD tega gotovo ne bi želeli.
4. Otrok, vključen v občinski (državni) vrtec, dobi od občine financirano oskrbnino v višini 100 %, plačilo vseh materialnih stroškov in vsa investicijska in vzdrževalna dela. Vrtce gradijo občine. Otrok, vključen v nevladni (zasebni) vrtec, dobi od občine zgolj in samo sofinancirano oskrbnino v višini 85 % zneska, ki bi ga zanj plačali, če bi bil vključen v državni vrtec. Že na prvi pogled obstaja nesorazmerje v prejetem znesku od občine na otroka. V NSi trdimo, da so ti otroci neenaki pred zakonom in Ustavo RS. Z uveljavitvijo predlaganega 9. člena ZVrt-G se bi ta neenakost le še povečala.
5. Občine, po preverjenih informacijah s strani županov, nimajo sredstev za gradnjo novih vrtcev oziroma obnove starih in dotrajanih, ki jih v Sloveniji ni malo. Zadnji razpis MIZŠ za sofinanciranje projektov izgradnje in obnove vrtcev je bil objavljen leta 2011. V predlogu zakona ni nikjer zagotovila MIZŠ, da bo takšna sredstva občinam nemudoma zagotovilo. Na začetku novega šolskega leta pričakujejo množični prehod otrok iz nevladnih v občinske vrtce zaradi zmanjšanja sofinanciranja oskrbnine otrokom v nevladnih vrtcih.
6. V NSi ne pristajamo na koncept, ki ga predlog zakona implicitno vsiljuje, da naj bi nevladni vrtci z alternativnimi pedagoškimi pristopi ogrožali občinske. Drži ravno obratno: nevladni vrtci z alternativnimi pedagoškimi pristopi bogatijo prostor predšolske vzgoje. Znano je, da se številni uspešno povezujejo z občinskimi vrtci in številnimi drugimi ustanovami v obliki izvajanja skupnih projektov, hospitacij ter izobraževanj. S tem pozitivno prispevajo k razvoju predšolske vzgoje v Sloveniji. Prekiniti takšno dobro prakso bi prikrajšalo številne otroke vključene v nevladne vrtce.
7. Zakon se odmika od načela jasnega, dolgoročnega in stabilnega sofinanciranja oskrbe otrok v vrtcih, saj naj bi po predlogu občine vsako leto odločale o višini sofinanciranja oskrbe otrok, vključenih v nevladne vrtce. Otrok je praviloma vključen v predšolsko vzgojo 5 let in občina ter MIZŠ sta jim dolžna zagotoviti jasno informacijo o višini sofinanciranja za celotno obdobje.
8. Nevladni vrtci v številnih občinah pomagajo zagotavljati dovolj kapacitet za ohranjanje možnosti vpisa za vse otroke. Če bi se v obdobju manj številčnih generacij otrok oskrbnino za otroke v teh vrtcih znižalo, bi to pomenilo močan demotivacijski faktor za aktivnosti teh vrtcev. Investicije v te vrtce lahko izginejo. Nekateri bi lahko celo prenehali delovati. V času številčnejših generacij, ko bomo te kapacitete znova potrebovali, pa jih ne bomo več imeli oziroma si jih bodo zaradi omejenosti lahko privoščili zgolj premožnejši starši. Posledica se lahko pokaže v obliki elitizacije.
Celotno besedilo si lahko ogledate TUKAJ.