»Kaj bo vlada storila, da se bo stanje v slabi banki normaliziralo? Zgodba o slabi banki namreč spoštovani predsednik vlade ni nekaj, kar se je dogajalo deset let nazaj. Ta zgodba se dogaja danes, tukaj in zdaj. Tudi pod vašo vlado,« je v uvodu poslanskega vprašanja predsednika vlade vprašal Jernej Vrtovec.
Izpostavil je kaotično stanje na slabi banki. »Tudi vi ste prejeli pismo zaposlenih, ki se ukvarjajo s prodajo nepremičnin, v katerem problematizirajo medsebojne odnose, prerekanja, omenjajo se kraje in tako dalje,« je povedal poslanec NSi.
Slaba banka: tipična slovenska zgodba
Opozoril je na to, da je slaba banka nastala kot reševanje situacije v slovenskih bankah, torej je bil namen ustanovitve slabe banke dober. »Ustanovljena je bila za sanacijo nasedlih naložb in očiščenje bank, da bi te normalno poslovale, da bi lahko kreditirale gospodarstvo ter tudi delovale v korist ljudem,« je povedal poslanec NSi in dodal: »Toda tipično slovensko, kmalu po vsem tem se je tudi ta zgodba o slabi banki dobesedno spridila in pokvarila. Spet so prišli domači in tuji »sokoli«, ki so zavohali denar. Namesto normalnega poslovanja s terjatvami se nam dogaja to, da smo priča novi privatizaciji, bolje rečeno, »prihvatizaciji« tudi tega dela premoženja.«
Opozoril je, da gre za iste ljudi, ki jih poznamo iz obdobja nastajanja bančne luknje. Gre za iste ljudi, ki ponovno jemljejo iz istega kupčka denarja.
Slovenski denar iz davčnih oaz prihaja v Slovenijo prek slabe banke
V nadaljevanju je predstavil primer slovenskega podjetja, čigar lastnik je bil bankam dolžan za okrog 100 milijonov evrov. »Zato so bile terjatve prenesene na slabo banko, seveda z okrog 20 % popustom. Pojavil se je vsem znan tuji sklad, ki ima sedež v davčni oazi, in ki te terjatve kupi. Ta sklad je direktorja in lastnika podjetja še vedno pustil na položaju, da upravljata z njegovimi terjatvami,« je povedal Jernej Vrtovec in dodal: »Zagotovo v skladu niso tako nori in gre enostavno za naš slovenski denar, ki sedaj iz davčnih oaz prihaja nazaj v Slovenijo preko slabe banke.«
Prvotni dolžniki z odvodi postajajo ponovni lastniki podjetij
Opozoril je še na eno zgodbo v zvezi z DUTB, ki je nezakonita. »Prvotni dolžniki, ki so kopali bančno luknjo, sedaj z različnimi manevri prihajajo nazaj do tega premoženja in zopet postajajo lastniki. To vidimo tudi na primeru podjetja, ki je bil dolžan za okoli sto milijonov evrov. Prenosna vrednost iz banke na DUTB je imela diskont popust 40 %. Potem pa je slaba banka dobila za to podjetje novega lastnika, to je bil nek ameriški sklad. Ta sklad je v 14 dneh dobro zaslužil in isto podjetje v paketu s petimi drugimi slovenskimi podjetji prodal ruskemu skladu tveganega kapitala,« je povedal Vrtovec in dodal: »Ta ruski sklad je podjetje prodal nekemu slovenskemu podjetju. Isti strici so danes spet lastniki tega podjetja. Zato vas predsednik vlade sprašujem, kako bo vlada kot skupščina DUTB preprečila, da prvotni dolžniki postajajo nazaj lastniki teh podjetij. To je ključno vprašanje, če želimo razumeti problematiko DUTB in da uredimo razmere znotraj DUTB.«
Celotno poslansko vprašanje in odgovor predsednika vlade si lahko preberete TUKAJ.