STATUT

Nova Slovenija – krščanski demokrati (v nadaljevanju: stranka) smo sredinska krščanskodemokratska politična stranka, ki želi povezovati državljanke in državljane Republike Slovenije v prizadevanju za dobro vseh. Nova Slovenija je pripravljena sprejeti vsakogar, ki sprejema naše temeljne vrednote, ne glede na njegovo starost, gmotni položaj, etnično ali versko pripadnost, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine. Želimo prisluhniti vsem ljudem ter jim nuditi politični dom.

Usmeritve stranke temeljijo na krščanskem pogledu na človeka, na vrednotah nedotakljivega človekovega dostojanstva, svobode, pravičnosti in varnosti ter na načelih odgovornosti, solidarnosti in subsidiarnosti.

Stranka je bila ustanovljena 4. avgusta 2000 v Ljubljani in izhaja iz bogate dediščine krščanskega socialnega gibanja na Slovenskem z začetki v 19. stoletju, iz dediščine zgodovinske Slovenske ljudske stranke in njene naslednice Slovenskih krščanskih demokratov. Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije ter duh evropskega povezovanja predstavljajo temelj, na katerem želimo graditi sodobno državo z iskanjem odgovorov na izzive prihodnosti.

Nova Slovenija si prizadeva za oblikovanje države, v kateri imajo njeni državljani možnost za dostojno in varno življenje ter lahko v njej uresničujejo svoje talente. Podpiramo model socialno tržnega gospodarstva, ki združuje svobodo in odgovornost ter blaginjo in solidarnost. Smo za ohranjanje stvarstva tudi za prihodnje generacije. V središče postavljamo človeka, vrednoto družine in veselje do življenja.

1. člen

Stranka deluje na območju Republike Slovenije, med Slovenci v zamejstvu in po svetu v skladu s cilji, ki so opredeljeni v programu stranke. Stranka je polnopravna članica Evropske ljudske stranke (ELS) ter se povezuje in sodeluje s sorodnimi političnimi strankami v Evropi in po svetu.

2. člen

Ime stranke je Nova Slovenija – krščanski demokrati. Skrajšano ime je Nova Slovenija. Kratica imena stranke je NSi, pri čemer sta prva in druga črka napisani z velikima tiskanima črkama, zadnja črka kratice pa je napisana z malo tiskano črko.

3. člen

Stranka ima znak, zastavo in žig.

Znak stranke je sestavljen iz pokončnih velikih tiskanih črk »N« in »S« ter malo tiskano črko »i« modre barve (Pantone: 313C, CMYK: 100, 0, 8, 13, RGB: 0, 154, 199). Med prvo in drugo črko je postavljena pika rdeče barve (Pantone: Red032C, CMYK: 0, 90, 86, 0, RGB: 239, 65, 53). Znak je oblikovan na podlagi črkovne vrste Pluto Heavy.

Simbole stranke, njihovo obliko in način uporabe podrobneje določa pravilnik o celostni podobi stranke, ki ga sprejme izvršilni odbor.

4. člen

Stranka je pravna oseba s sedežem v Ljubljani. Stranko predstavlja in zastopa njen predsednik.

5. člen

Član stranke lahko postane vsak državljan Republike Slovenije, ki sprejema program in statut stranke in ga na podlagi podpisane pristopnice sprejme občinski odbor stranke.

Član stranke lahko postane državljan države članice Evropske unije v skladu z zakonom, ki ureja delovanje političnih strank.

Član stranke je lahko le polnoletna oseba ali oseba, ki je dopolnila 15 let starosti in predloži pisno privolitev svojega zakonitega zastopnika.

Vsakemu članu se izda članska izkaznica.

Za slovenske državljane, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji, je pristojni organ za sprejem v članstvo stranke ustrezni odbor stranke v zamejstvu oziroma po svetu. Če takega organa ni, odloči o tem izvršilni odbor stranke.

6. člen

Kandidata za člana stranke včlani občinski odbor stranke, ki je krajevno pristojen po stalnem prebivališču kandidata. Če na območju občine ni občinskega odbora stranke, kandidata za člana stranke včlani regijski odbor stranke. V izjemnih primerih lahko kandidata za člana stranke včlani izvršilni odbor, ki o tem obvesti občinski odbor.

7. člen

Člani, ki dalj časa začasno bivajo izven območja svojega stalnega prebivališča, lahko v tem času izvršujejo svoje članske pravice in dolžnosti v občinskem odboru stranke, kjer imajo svoje začasno prebivališče.

8. člen

Član stranke ne more biti član druge politične stranke. Prav tako ne more biti član društva ali civilne organizacije, katerih delovanje in program sta po svojem temelju v nasprotju s programom in statutom stranke. V dvomu, ali obstaja zadržek za članstvo, odloči razsodišče stranke. Ta odločitev je dokončna.

9. člen

Članstvo v stranki preneha z izstopom v pisni obliki, z izključitvijo ali smrtjo.

Članstvo v stranki preneha tudi, če se član po izvolitvi za poslanca ali svetnika ne vključi v poslansko skupino oziroma v svetniško skupino stranke ali iz nje izstopi. Prav tako članstvo preneha, če član na katerihkoli volitvah kandidira pri drugi politični stranki ali listi kandidatov, postane član druge politične stranke, njenih organov ali delovnih teles. Ugotovitveni sklep o prenehanju članstva sprejme razsodišče stranke.

Član stranke je lahko izključen:

• če bistveno krši statut stranke,
• če deluje v nasprotju z njenim programom,
• če neupravičeno več kot leto dni, kljub opozorilu, ni plačal članarine.

Izključitev člana lahko predlaga vsak član stranke ali izvršilni odbor. O izključitvi člana stranke na prvi stopnji odloči občinski odbor, ki je krajevno pristojen po stalnem prebivališču člana. O izključitvi člana odloča občinski odbor na svoji seji z dvotretjinsko večino vseh članov občinskega odbora. Pred odločanjem o izključitvi mora občinski odbor pridobiti mnenje izvršilnega odbora stranke.

Za izključitev člana, ki opravlja funkcijo v organih stranke na državni ravni, predsednika občinskega odbora, predsednika regijskega odbora in občinskega svetnika oziroma je kadarkoli opravljal funkcijo poslanca državnega zbora ali Evropskega parlamenta, državnega svetnika, ministra, državnega sekretarja in župana je na prvi stopnji pristojen izključno izvršilni odbor stranke.

Proti sklepu občinskega odbora ali izvršilnega odbora o izključitvi lahko član ali predlagatelj vloži pritožbo v petnajstih dneh od prejema sklepa na razsodišče stranke, ki o tem odloči dokončno.

10. člen

Člani stranke imajo naslednje pravice:

• da sooblikujejo in uresničujejo program in politiko stranke,
• da volijo in so voljeni v vse organe stranke,
• da v skladu z zakonom in s programom stranke kandidirajo za javne funkcije,
• da sodelujejo pri oblikovanju stališč stranke do aktualnih političnih vprašanj in se zavzemajo za njihovo uresničitev,
• da naslavljajo pobude, predloge in vprašanja na organe stranke ter dobivajo odgovore nanje,
• da so informirani o odločitvah in delu stranke na vseh nivojih njenega delovanja,
• da sodelujejo na shodih, akcijah in predvolilnih zborih stranke,
• da prejmejo moralno in pravno pomoč organov stranke, če član zaradi svojega političnega dela, ki je v skladu s statutom in politično usmeritvijo stranke, zaide v težave.

11. člen

Člani stranke imajo naslednje dolžnosti:

• da sodelujejo pri delu stranke ter izpolnjujejo zaupane jim naloge,
• da v svojem življenjskem in delovnem okolju dejavno sodelujejo in razvijajo politični čut v smislu programskih ciljev stranke,
• da zagotavljajo enotnost stranke in se vzdržujejo dejanj, ki bi lahko imela škodljive posledice za stranko,
• da vzdržujejo dobre medsebojne odnose in skrbijo za ugled stranke,
• da redno plačujejo članarino,
• da spoštujejo pravila demokratičnega sožitja.

12. člen

Člani stranke lahko kandidirajo na volitvah v organe stranke na državni ravni po preteku enega leta od dneva vpisa v stranko, za predstavnika na kongresu pa po šestih mesecih od dneva vpisa v stranko.

Enak rok je potreben tudi za prevzem drugih pomembnih nalog, za katere se ne izvajajo volitve, če tako odloči izvršilni odbor stranke.

O utemeljenih odstopanjih od pogojev iz prejšnjih dveh odstavkov odloči izvršilni odbor stranke.

Med seboj so nezdružljive funkcije člana izvršilnega odbora, nadzornega odbora in razsodišča stranke.

13. člen

Stranka organizirano deluje na državni in lokalni ravni, med Slovenci po svetu in zamejstvu ter na ravni organizacijskih oblik.

14. člen

Na lokalni ravni se stranka organizira v krajevne oziroma četrtne odbore, občinske, mestne in regijske odbore.

15. člen

V zamejstvu in po svetu se stranka organizira po naslednjih območjih: Evropa, Združene države Amerike, Kanada, Južna Amerika in Avstralija. Območni odbori se lahko organizirajo tudi znotraj navedenih območij v posameznih večjih mestih in pokrajinah. Stranka lahko deluje v tujini ob pogoju, da njeno delovanje ni v nasprotju s pravnim redom države, v kateri je organizirana. Vsi ustanovljeni območni odbori po svetu imajo status občinskih odborov stranke.

Organi stranke na državni ravni so:

• kongres,
• svet,
• predsednik,
• izvršilni odbor,
• nadzorni odbor,
• razsodišče.

Organi stranke na lokalni ravni so:

• regijski odbor,
• zbor članstva,
• občinski oziroma mestni odbor,
• krajevni oziroma četrtni odbor.

16. člen

Stranka ima tudi posvetovalne organe, ki imajo posvetovalno, predlagalno in svetovalno vlogo v razmerju do organov stranke.

17. člen

Kongres je najvišji organ stranke. Redno zaseda vsako leto, pri čemer je vsako drugo leto volilni. Svet stranke skliče kongres na predlog izvršilnega odbora.

18. člen

Kongres sestavljajo:

• predsedniki občinskih oziroma mestnih odborov ali njihovi pooblaščeni predstavniki,
• dodatni predstavniki občinskih oziroma mestnih odborov,
• predsedniki regijskih odborov,
• predsednik stranke in člani izvršilnega odbora,
• predsednik sveta stranke in namestnik predsednika sveta,
• člani nadzornega odbora in razsodišča,
• člani izvršilnih oziroma upravnih odborov vseh organizacijskih oblik,
• poslanci v državnem zboru in Evropskem parlamentu iz vrst stranke,
• svetniki v državnem svetu iz vrst stranke,
• ministri in državni sekretarji iz vrst stranke,
• župani iz vrst stranke,
• častni člani stranke in častni predsedniki stranke,
• nekdanji predsedniki stranke,
• nekdanji predsedniki države, državnega zbora, državnega sveta in vlade iz vrst stranke.

Število in način volitev dodatnih predstavnikov občinskih in mestnih odborov na kongresu, določi s posebnim pravilnikom izvršilni odbor glede na število članstva. Izvršilni odbor lahko poleg števila članstva upošteva tudi lokalni rezultat stranke na zadnjih volitvah v državni zbor.

Delež predstavnikov občinskih oziroma mestnih odborov mora biti vsaj dve tretjini vseh predstavnikov, ki sestavljajo kongres. Vsak predstavnik ima na kongresu samo en glas.

19. člen

Pristojnosti kongresa so:

• sprejem poslovnika kongresa,
• sprejem statuta stranke ter sprememb in dopolnitev statuta,
• sprejem programa in drugih programskih dokumentov stranke,
• obravnava in ocena dela stranke, njenih organov ter organizacijskih oblik stranke za obdobje med kongresoma,
• obravnava poročil poslanske skupine v Državnem zboru, poslanske skupine v Evropskem parlamentu, svetniške skupine v Državnem svetu ter članov vlade iz vrst stranke,
• sprejem resolucije o politični usmeritvi stranke za naslednje obdobje,
• razprava o aktualnih političnih in gospodarskih razmerah v državi in svetu,
• izvolitev in razrešitev naslednjih organov stranke:
  – predsednika stranke,
  – šest članov izvršilnega odbora stranke,
  – pet članov nadzornega odbora,
  – pet članov razsodišča,
• imenovanje častnih predsednikov in častnih članov stranke,
• podelitev odličij in priznanj stranke,
• odločanje o spojitvi, pripojitvi, razdružitvi ali prenehanju stranke.

20. člen

Sklic kongresa z gradivi je treba udeležencem poslati s predlogom dnevnega reda vsaj deset dni pred kongresom.

21. člen

Kongres je sklepčen, če je navzoča večina vseh predstavnikov na kongresu.

Kongres deluje skladno s poslovnikom kongresa, ki ga pripravi izvršilni odbor in posreduje v sprejem kongresu. Delo kongresa vodi predsedstvo, ki ga na predlog izvršilnega odbora na začetku kongresa izmed sebe izvolijo predstavniki na kongresu.

22. člen

Kandidiranje in postopek volitev v organe stranke, ki jih voli kongres, se izvede po pravilniku, ki ga določi svet stranke. Kandidacijski postopek usklajuje izvršilni odbor.

Mandati vseh na kongresu izvoljenih organov trajajo dve leti oziroma do novega volilnega kongresa.

23. člen

Svet stranke lahko na svojo pobudo, zahtevo izvršilnega odbora ali zahtevo ene tretjine regijskih ali občinskih oziroma mestnih odborov stranke spremeni redni kongres v volilni kongres. O tem odloča svet stranke z večino vseh svojih članov.

Ob izvolitvi novih organov stranke prenehajo funkcije vsem organom stranke, ki so bili izvoljeni na predhodnem kongresu.

24. člen

Svet stranke je najvišji organ med kongresoma.

25. člen

Svet stranke sestavljajo:

• predsedniki regijskih odborov ali pooblaščeni predstavniki regijskih odborov,
• predstavniki regijskih odborov, ki jih imenuje regijski odbor po ključu en dodatni predstavnik na vsakih dopolnjenih 400 članov regijskega odbora,
• predsedniki mestnih odborov ali njihovi pooblaščeni predstavniki,
• predsednik stranke in člani izvršilnega odbora,
• dva predstavnika vsake organizacijske oblike,
• poslanci v Državnem zboru in Evropskem parlamentu, ki so člani stranke,
• svetniki v Državnem svetu, ki so člani stranke,
• ministri in državni sekretarji iz vrst stranke,
• župani, ki so člani stranke.

Na seje sveta stranke se vabi tudi predsednik nadzornega odbora in predsednik razsodišča.

26. člen

Pristojnosti sveta stranke so naslednje:

• določa politične smernice stranke med dvema kongresoma,
• sprejema letni program dela stranke in obravnava poročila o njegovem izvajanju,
• na predlog predsednika stranke imenuje in razrešuje:
  – tri podpredsednike stranke,
  – glavnega tajnika,
  – tri člane izvršilnega odbora,
• na predlog izvršilnega odbora sklicuje letni kongres in lahko spremeni nevolilni kongres v volilni kongres,
• na predlog izvršilnega odbora odloča o vstopu ali izstopu stranke v koalicijo,
• na predlog izvršilnega odbora odloča o vstopu ali izstopu stranke v vlado,
• na predlog izvršilnega odbora potrjuje kandidata za predsednika republike,
• na predlog izvršilnega odbora odloča o sklepanju sporazumov z drugimi strankami,
• spremlja in nadzira delo stranke in njenih organov ter organizacijskih oblik,
• se seznanja s finančnim načrtom in finančnim poročilom stranke,
• določa predlog statuta, njegove spremembe in dopolnitve,
• določa predlog programa stranke, njegove spremembe in dopolnitve,
• sprejema pravila za postopek kandidiranja za volitve v državni zbor, Evropski parlament, za predsednika države in za volitve v lokalne skupnosti,
• sodeluje pri oblikovanju programskih in statutarnih dokumentov stranke,
• sprejema obvezno razlago določil tega statuta,
• opozarja na morebitne nedoslednosti pri uresničevanju programskih in statutarnih določil stranke,
• opravlja druge zadeve, določene s tem statutom ali s sklepom kongresa.

27. člen

Svet ima predsednika sveta in namestnika predsednika sveta, ki ju na predlog predsednika stranke izvoli svet izmed svojih članov na prvi seji sveta po volilnem kongresu. Predsednik sveta oziroma po njegovem pooblastilu namestnik predsednika sveta predstavlja svet, vodi seje sveta, skrbi za pripravo sej ter za izvrševanje sklepov sveta.

28. člen

Svet stranke zaseda vsaj trikrat letno oziroma po potrebi. Obvezno pa svet zaseda v treh tednih po volitvah v državni zbor, Evropski parlament in volitvah v lokalne skupnosti.

Prvo sejo po volilnem kongresu skliče predsednik stranke v dveh tednih po kongresu.
Delo sveta ureja poslovnik, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino prisotnih članov sveta.

29. člen

Izvršilni odbor stranke sestavljajo:

• predsednik stranke,
• trije podpredsedniki, ki jih na predlog predsednika potrdi svet stranke,
• glavni tajnik, ki ga na predlog predsednika potrdi svet stranke,
• šest članov izvršilnega odbora, ki jih izvoli kongres,
• trije člani izvršilnega odbora, ki jih na predlog predsednika potrdi svet stranke,
• predsednik oziroma predstavnik Mlade Slovenije,
• predsednica oziroma predstavnica Ženske zveze,
• predsednik oziroma predstavnik Zveze seniorjev,
• vodja poslanske skupine stranke v Državnem zboru.

Predsednik stranke je obenem tudi predsednik izvršilnega odbora. Na seje izvršilnega odbora stranke se vabi tudi predsednika sveta stranke, predsednika nadzornega odbora, predsednika razsodišča, mednarodnega tajnika, poslance državnega zbora in Evropskega parlamenta, državne svetnike, ministre in državne sekretarje iz vrst stranke ter predsednike oziroma predstavnike ostalih organizacijskih oblik, ki niso člani izvršilnega odbora.

30. člen

Izvršilni odbor ima naslednje pristojnosti:

• izvaja politiko stranke, sklepe kongresa in sveta stranke,
• organizira in izvaja dejavnosti stranke,
• obravnava in zavzema stališča do aktualnega dogajanja doma in po svetu,
• daje politične pobude svetu stranke,
• na predlog predsednika imenuje mednarodnega tajnika,
• imenuje strokovne odbore in komisije izvršilnega odbora ter določa področje njihovega dela,
• vodi predvolilne postopke, določene s tem statutom,
• potrjuje kandidate za poslance v državni zbor in Evropski parlament,
• usklajuje kandidacijske postopke za državni svet,
• potrjuje kandidate stranke za ministre in državne sekretarje,
• predlaga svetu stranke vstop ali izstop stranke v koalicijo,
• predlaga svetu stranke vstop ali izstop stranke v vlado,
• predlaga svetu stranke kandidata za predsednika republike,
• na predlog poslanske skupine imenuje in razrešuje vodjo poslanske skupine,
• predlaga kandidate na funkcije v organe Evropske ljudske stranke,
• obravnava pobude občinskih, mestnih in regijskih odborov ter rednih zborov, zavzema stališča do njih in obvešča pobudnike o sprejetih stališčih do pobud,
• imenuje volilni štab za posamezne volitve in na predlog volilnega štaba potrjuje volilne taktike in strategije stranke,
• skrbi za povezavo z občinskimi, mestnimi in regijskimi odbori,
• sprejeme in potrdi letni finančni načrt in zaključni račun stranke,
• dokončno odloča o sporih med občinskimi in regijskimi odbori,
• na predlog predsednika določa področje dela za člane izvršilnega odbora, ki vodijo posamezne strokovne odbore in spremljajo delo vlade po posameznih resorjih,
• na predlog glavnega tajnika sprejema akt o sistematizaciji delovnih mest v glavnem tajništvu in pravilnik o organizaciji glavnega tajništva,
• sprejema pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju stranke,
• ustanavlja podjetja in organizacije ter izdaja glasila, revije ter druge publikacije,
• na predlog glavnega tajnika sklicuje zbore članstva občinskih odborov, če so podani s tem statutom določeni pogoji,
• svetu stranke poda predlog za začetek postopka za spojitev, pripojitev, razdružitev in prenehanje stranke,
• opravlja druge naloge, določene s tem statutom, sklepi kongresa ali sveta stranke.

31. člen

Izvršilni odbor zaseda po potrebi, vendar najmanj enkrat mesečno. Seje izvršilnega odbora sklicuje in vodi predsednik stranke.

Delo izvršilnega odbora ureja poslovnik, ki ga sprejme izvršilni odbor z dvotretjinsko večino prisotnih.

32. člen

Predsednik stranke predstavlja in zastopa stranko ter vodi izvršilni odbor stranke. V odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika po njegovem pooblastilu eden od podpredsednikov.

33. člen

Pristojnosti predsednika stranke so:

• predstavlja in zastopa stranko ter vodi njeno delo,
• predlaga svetu v imenovanje oziroma razrešitev:
  – tri podpredsednike, med katerimi morata biti zastopana oba spola,
  – glavnega tajnika,
  – tri člane izvršilnega odbora, med katerimi morata biti zastopana oba spola,
• predlaga izvršilnemu odboru v imenovanje mednarodnega tajnika,
• sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora ter podpisuje akte, ki jih sprejema izvršilni odbor,
• sprejema odločitve med dvema sejama izvršilnega odbora,
• koordinira in usklajuje delo poslanske skupine, predstavnikov stranke v vladi ter drugih nosilcev javnih funkcij, ki jih predlaga stranka,
• opravlja druge naloge po pooblastilu kongresa oziroma sveta stranke.

34. člen

Za politično koordinacijo in izvajanje strategije stranke ima predsednik kolegij, ki ga sestavljajo: predsednik stranke, podpredsedniki, glavni tajnik, predsednik sveta, vodja poslanske skupine ter drugi vabljeni po odločitvi predsednika stranke.

Za posamična strokovna vprašanja ima lahko predsednik posebne posvetovalne delovne skupine.

35. člen

Stranka ima tri podpredsednike med katerimi morata biti zastopana oba spola. Podpredsednike na predlog predsednika stranke imenuje in razrešuje svet stranke.

Naloge podpredsednikov stranke so:

• pomoč predsedniku pri vodenju stranke,
• nadomeščajo predsednika po njegovem pooblastilu,
• po pooblastilu predsednika vodijo seje izvršilnega odbora.

Vsak podpredsednik pokriva področje, ki ga določi predsednik.

36. člen

Nadzorni odbor stranke ima naslednje pristojnosti:

• spremljati in nadzorovati finančno in materialno poslovanje stranke predvsem namensko in smotrno ter učinkovito in gospodarno uporabo sredstev,
• nadzorovati razpolaganje s premoženjem stranke,
• vpogleda v knjigovodske listine, zapisnike, evidence in transakcijske račune stranke,
• opozarjati na nepravilnosti in zahtevati odpravo le teh,
• v primeru ugotovljenih nepravilnosti daje priporočila in predloge za nadaljnjo poslovanje stranke ter pristojnim organom predlaga prenehanje funkcije odgovornih.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah poroča izvršilnemu odboru stranke najmanj dvakrat letno, obvezno pa v času, ko izvršilni odbor sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke. Nadzorni odbor enkrat letno poroča svetu stranke ter kongresu.

37. člen

Nadzorni odbor stranke ima pet članov, ki jih izvoli kongres. Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora na konstitutivni seji. Delo nadzornega odbora ureja poslovnik nadzornega odbora, ki ga sprejme nadzorni odbor.

38. člen

Razsodišče odloča o sporih v zvezi s članstvom v stranki, o izrekanju ukrepov proti članom stranke, ki kršijo statut, program in druga pravila stranke, o sporih glede pristojnosti organov stranke ter o drugih sporih, za reševanje katerih po tem statutu ni pristojen kak drug organ.

Razsodišče dokončno odloča o pritožbi na izključitev, ki jo je na prvi stopnji sprejel občinski oziroma mestni odbor ali izvršilni odbor.

Kršitve, ukrepe in postopek za njihovo izrekanje določa pravilnik o delu razsodišča, ki ga na predlog izvršilnega odbora sprejme svet stranke.

39. člen

Razsodišče ima pet članov, ki jih izvoli kongres. Člani razsodišča izmed sebe izvolijo predsednika.

40. člen

Strateški svet je posvetovalni organ stranke, ki ga sestavljajo člani strateškega sveta, pristojni za strokovno pokrivanje posameznih področjih. Strateški svet vodi predsednik stranke in je po področjih praviloma enako organiziran kot aktualna vlada. Člane strateškega sveta po področjih imenuje izvršilni odbor na predlog predsednika stranke.

Člani strateškega sveta, ki so pristojni za strokovno pokrivanje posameznih področjih, so hkrati tudi predsedniki strokovnih odborov. Člani strateškega sveta in člani strokovnih odborov so lahko člani ali simpatizerji stranke, ki želijo prispevati svoje znanje in izkušnje z določenega področja.

Delo strateškega sveta in strokovnih odborov ureja pravilnik, ki ga sprejme izvršilni odbor.

41. člen

Programska konferenca je širši posvetovalni organ stranke, ki jo skliče izvršilni odbor stranke z namenom oblikovanja programskih vsebin stranke. Na programsko konferenco se povabijo člani vseh organov stranke, člani izvršilnih oziroma upravnih odborov vseh organizacijskih oblik, predsedniki oziroma predstavniki občinskih in regijskih odborov ter občinski svetniki.

Izvršilni odbor lahko skliče tudi lokalno programsko konferenco. Ob sklicu lokalne programske konference se določi njena programska vsebina in vabljeni.

42. člen

Izvršilni odbor in svet stranke lahko imata stalne ali občasne komisije ali delovne skupine v sestavi predsednika in najmanj dveh članov.

Naloga komisij in delovnih skupin je nuditi strokovno pomoč pri delu organom stranke ali opraviti konkretno nalogo oziroma zadolžitev.

43. člen

Poslanci stranke, izvoljeni v državni zbor, ustanovijo zaradi skladnejšega in učinkovitejšega dela v državnem zboru poslansko skupino.

Izvršilni odbor stranke na predlog poslanske skupine imenuje in razrešuje vodjo poslanske skupine. Sekretar poslanske skupine in strokovno ter administrativno osebje v poslanski skupini morajo biti člani stranke.

Pri predhodnem obravnavanju vprašanj, ki so na dnevnem redu v državnem zboru, sprejemajo člani poslanske skupine stranke ustrezne sklepe in smernice, upoštevajoč usmeritve, ki so že sprejete v organih stranke.

Na seje poslanske skupine se lahko vabijo in udeležujejo sej tudi predstavniki stranke v vladi, kadar se obravnava zadeva z njihovega področja.

Poslanska skupina lahko predhodno zahteva mnenje strokovnih odborov in komisij k posameznim gradivom, ki so na dnevnem redu državnega zbora.

V zadevah, pomembnih za izvajanje programa stranke ali njenih usmeritev, lahko vodja poslanske skupina zahteva mnenje izvršilnega odbora ali sveta stranke.

44. člen

Svetniki stranke, izvoljeni v državni svet, ustanovijo zaradi skladnejšega in učinkovitejšega dela stranke v državnem svetu svetniško skupino.

Svetniki stranke izvolijo na predlog izvršilnega odbora izmed sebe vodjo svetniške skupine.

Pri predhodnem obravnavanju vprašanj, ki so na dnevnem redu v državnem svetu, sprejemajo člani svetniške skupine stranke ustrezne sklepe in smernice.

Svetniška skupina lahko predhodno zahteva mnenje strokovnih komisij k posameznim gradivom, ki so na dnevnem redu državnega sveta.

45. člen

Regijski odbor je organ stranke na regijski ravni. Regionalno organiziranost stranke določi svet stranke na predlog izvršilnega odbora. Izvršilni odbor mora pred predlaganjem pridobiti predhodno soglasje občinskih odborov.

Regijski odbor deluje na svojem območju samostojno v okviru programa in sprejete politike stranke.

46. člen

Regijski odbor se oblikuje tako, da vanj vsak občinski odbor imenuje najmanj enega predstavnika, občinski odbor nad vsakih 100 članov pa še enega člana. Člani regijskega odbora so po funkciji tudi: predsednik regijskega odbora podmladka, ženske zveze in zveze seniorjev, poslanci Državnega zbora in Evropskega parlamenta in župani izvoljeni na območju regije ter ministri in državni sekretarji iz vrst stranke s stalnim prebivališčem na območju regije.

Regijski odbor se na novo konstituira v dvomesečnem obdobju pred vsakim volilnim kongresom stranke. Regijski odbor na konstitutivni seji izmed sebe izvoli predsednika, namestnika predsednika in tajnika.

47. člen

Pristojnosti regijskega odbora so:

• določa in izvaja politiko stranke v okviru regije,
• obravnava druge politične in z njimi povezane probleme,
• imenuje svoje predstavnike v svet stranke,
• usklajuje dejavnosti občinskih odborov stranke v okviru regije,
• sodeluje pri predlaganju kandidatov na volitvah in v volilni kampanji,
• obravnava posamezna vprašanja v okviru svojih pristojnosti,
• opravlja in obravnava druge zadeve po navodilih in usmeritvah pristojnih organov stranke.

48. člen

Delo regijskega odbora ureja pravilnik o delu regijskega odbora, ki ga sprejme svet stranke na predlog izvršilnega odbora.

49. člen

Na območju občine vodi delovanje stranke občinski odbor, ki je temeljna organizacijska oblika stranke. Upoštevajoč načelo subsidiarnosti občinski odbor na svojem območju deluje samostojno.

50. člen

Zbor članstva je najvišji organ stranke na občinski ravni in ga sestavljajo vsi člani na območju občine. Zbor članstva redno zaseda vsako leto, pri čemer je vsako drugo leto volilni. Zbor članstva skliče občinski odbor zadevnega območja in o tem obvezno obvesti glavno tajništvo stranke.

Pristojnosti zbora članstva so:

• obravnava poročilo predsednika občinskega odbora za preteklo obdobje,
• obravnava finančno poročilo občinskega odbora za preteklo obdobje,
• obravnava poročila svetniške skupine v občinskem svetu,
• volitve novega občinskega odbora,
• obravnava načrta za prihodnje obdobje,
• obravnava politično aktualnih zadev na ravni občine.

Zbor članstva na začetku zasedanja sprejme poslovnik zbora članstva in veljavno odloča, če so člani pravilno vabljeni in je prisotnih najmanj 20 % članstva, oziroma pol ure po začetku najmanj 10 % članstva ali najmanj pet članov. Člani so pravilno vabljeni, če se jim pošlje vabilo vsaj sedem dni pred zborom članstva.

51. člen

Volitve v občinski odbor so javne, tajne pa v primeru, če tako zahtevo podpre vsaj 10 % udeležencev zbora članov. Volitve izvede volilna komisija, ki ima predsednika in dva člana, ki jih izvolijo prisotni člani oziroma predstavniki izmed sebe. Člani volilne komisije ne morejo biti kandidati na volitvah.

Mandat članov občinskega odbora traja dve leti oziroma do naslednjega volilnega zbora članstva.

52. člen

Izredni zbor članstva skliče izvršilni odbor na lastno pobudo ali zahtevo najmanj 20 % članov stranke v občini. Izvršilni odbor je dolžan sklicati volilni zbor članstva, če občinski odbor v preteklem letu ni sklical zbora članstva.

53. člen

V občini z več kot trideset člani stranke ima občinski odbor najmanj pet članov, v občinah z manj kot trideset člani stranke ima občinski odbor najmanj tri člane.

Člani občinskega odbora stranke na svoji prvi seji po zboru članstva z večino glasov vseh članov izvolijo predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika občinskega odbora.

Člani občinskega odbora so po funkciji tudi: predsednik občinskega odbora podmladka, ženske zveze in zveze seniorjev, župan in občinski svetniki, poslanci Državnega zbora, poslanci Evropskega parlamenta ter ministri in državni sekretarji iz vrst stranke s stalnim prebivališčem v občini.

Za izvrševanje sklepov odbora je odgovoren predsednik odbora, ki predstavlja in zastopa občinski odbor stranke ter vodi njegovo delo.

Delo občinskega odbora ureja pravilnik o delu občinskega odbora, ki ga sprejme svet stranke na predlog izvršilnega odbora.

54. člen

Pristojnosti občinskega odbora stranke so:

• izvaja politiko stranke na območju občine,
• na predlog občinskih svetnikov imenuje vodjo svetniške skupine stranke v občinskem svetu,
• odloča o sprejemu novih članov,
• na prvi stopnji odloča o izključitvi iz stranke,
• sodeluje pri določanju kandidatov na državnih, evropskih in lokalnih volitvah,
• vodi kandidacijski postopek za župana, občinske svetnike in druge organe v občini,
• sodeluje v volilnih kampanjah,
• voli predstavnike v regijski odbor ter odloča o kadrovskih vprašanjih v občini,
• pobira članarino,
• opravlja druge zadeve po navodilih pristojnih organov stranke.

55. člen

Seje občinskega odbora sklicuje predsednik občinskega odbora praviloma enkrat mesečno. Sklic seje občinskega odbora lahko zahteva 10 % članov občinskega odbora ali izvršilni odbor.

56. člen

Če se po evidenci in dokumentaciji glavnega tajništva občinski odbor ne sestane več kot pol leta, je sejo občinskega odbora dolžan sklicati predsednik regijskega odbora.

Če se občinski odbor ne sestane tudi po sklicu predsednika regijskega odbora, mora izvršilni odbor stranke sklicati zbor članov in predlagati razpustitev občinskega odbora ter izvolitev novega.

57. člen

Občinski odbor na območju mestnih občin se imenuje mestni odbor.

Glede sestave in pristojnosti mestnega odbora se uporabljajo določbe statuta glede sestave in pristojnosti občinskega odbora.

Zbor članstva lahko v mestni občini določi, da ima poleg mestnega odbora tudi svet mestnega odbora, ki ga poleg članov mestnega odbora sestavljajo še predsedniki četrtnih oziroma krajevnih odborov stranke. V tem primeru mestni odbor določi katere pristojnosti prenese na svet mestnega odbora. Svet mestnega odbora vodi predsednik mestnega odbora.

58. člen

Krajevni oziroma četrtni odbor je organ krajevne oziroma četrtne organizacije stranke in deluje na svojem območju v okviru programa in politike stranke.

Če so v posamezni lokalni skupnosti na podlagi zakona o lokalni samoupravi organizirane krajevne skupnosti, četrtne skupnosti ali vaške skupnosti kot deli lokalne skupnosti, lahko člani stranke v tem kraju organizirajo krajevni oziroma četrtni odbor stranke.

Krajevni oziroma četrtni odbor izvolijo člani stranke na zboru članstva krajevnega odbora oziroma četrtnega odbora in ima najmanj tri člane. Člani krajevnega oziroma četrtnega odbora izmed sebe izvolijo predsednika in tajnika.

Mandat članov krajevnega oziroma četrtnega odbora traja dve leti.

Za delo krajevnega oziroma četrtnega odbora se smiselno uporabljajo določbe tega statuta za občinske odbore.

59. člen

Izvoljeni občinski oziroma mestni svetniki ustanovijo zaradi skladnejšega in učinkovitejšega dela stranke v občinskem oziroma mestnem svetu svetniško skupino.

Občinski oziroma mestni odbor stranke na predlog občinskih oziroma mestnih svetnikov imenuje vodjo svetniške skupine v občinskem oziroma mestnem svetu.

Pri predhodnem obravnavanju vprašanj, ki so na dnevnem redu v občinskem oziroma mestnem svetu, sprejemajo člani svetniške skupine stranke ustrezne sklepe in smernice. Svetniška skupina lahko predhodno zahteva mnenje občinskega oziroma mestnega odbora k posameznim gradivom, ki so na dnevnem redu seje občinskega oziroma mestnega sveta.

Svetniška skupina je dolžna obveščati občinski oziroma mestni odbor o vsebini posameznih točk, ki jih obravnavajo njeni člani v okviru sej občinskega ali mestnega sveta ter posameznih delovnih teles. Če občinski oziroma mestni odbor do določene problematike zavzame določeno stališče, jo je svetniška skupina oziroma posamezni občinski oziroma mestni svetnik pri svojem delu dolžan izvajati.

Svetniška skupina je pri svojem delu zavezana usmeritvam stranke na lokalni ravni, ki morajo biti skladne z usmeritvami stranke na državni ravni.

60. člen

Strokovno, organizacijsko in administrativno delo za stranko na državni ravni opravlja glavno tajništvo stranke. Glavno tajništvo nudi strokovno pomoč vsem organom stranke.

Organizacijo glavnega tajništva stranke in sistematizacijo delovnih mest urejata pravilnik o organizaciji glavnega tajništva in akt o sistematizaciji delovnih mest, ki ju na predlog glavnega tajnika sprejme izvršilni odbor stranke.

61. člen

Glavno tajništvo stranke vodi glavni tajnik. Glavni tajnik praviloma opravlja svojo funkcijo poklicno in je v delovnem razmerju pri stranki.

Ob imenovanju glavnega tajnika se določi ali glavni tajnik opravlja funkcijo poklicno. Če opravlja funkcijo poklicno, sklene s stranko pogodbo o zaposlitvi za čas imenovanja. Kadar opravlja funkcijo nepoklicno, se z njim sklene pogodba, ki določa medsebojne pravice in obveznosti.

Glavni tajnik v soglasju s predsednikom stranke lahko imenuje dva namestnika glavnega tajnika. Sekretar poslanske skupine v Državnem zboru je po položaju eden od namestnikov glavnega tajnika.

62. člen

Pristojnosti glavnega tajnika so:

• skrbi za usklajeno in koordinirano delovanje stranke skladno s statutom in programom vseh njenih organov in organizacijskih oblik ter reden pretok informacij,
• vodi glavno tajništvo stranke in odloča o administrativnih, kadrovskih in drugih zadevah v okviru glavnega tajništva,
• skrbi za pravočasno pripravo gradiv, ki jih obravnavajo organi stranke,
• odgovarja za organizacijo in delovanje organizacijske mreže stranke,
• sklicuje in vodi koordinacijo predsednikov regijskih odborov,
• opozarja organe in organizacijske oblike stranke na morebitno njihovo odstopanje od določil statuta ali programa stranke in po potrebi o tem obvesti izvršilni odbor,
• odgovarja za materialno in finančno poslovanje stranke ter odloča o uporabi finančnih sredstev v okviru razpoložljivih sredstev in namenov, določenih s finančnim načrtom stranke
• pripravlja pravilnik o organizaciji glavnega tajništva stranke in akt o sistematizaciji delovnih mest s soglasjem predsednika stranke,
• odgovarja za vodenje registra članov stranke,
• ureja premoženjskopravna razmerja stranke v primeru izbrisa stranke iz registra političnih strank oziroma v primeru združitve, pripojitve ali razdružitve stranke na osnovi sklepov in navodil, ki jih sprejme svet stranke,
• izvršuje druga pooblastila določena s tem statutom ter s sklepi pristojnih organov,
• opravlja druge naloge po pooblastilu predsednika stranke.

63. člen

Za mednarodno delovanje stranke je pristojen mednarodni tajnik. Mednarodnega tajnika na predlog predsednika stranke izvoli izvršilni odbor stranke.

Mednarodni tajnik opravlja svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno. Če opravlja funkcijo poklicno, sklene s stranko pogodbo o zaposlitvi za čas imenovanja. Kadar opravlja funkcijo nepoklicno, se z njim sklene pogodba, ki določa medsebojne pravice in obveznosti.

Mednarodni tajnik skrbi za mednarodno sodelovanje stranke in opravlja druge naloge in zadolžitve po pooblastilu predsednika ali glavnega tajnika.

64. člen

Stranka ima podmladek, zveze, združenja in klube, katerih ustanovitev potrdi svet stranke. Podmladek, zveze, združenja in klubi dosegajo svoje programske in politične cilje z delovanjem in vplivom znotraj strankine organizacijske strukture.

65. člen

Podmladek, zveze, združenja in klubi so združenja, ki zastopajo in uveljavljajo interese svojih članov in usmeritve stranke na svojem področju. Njihovo delovanje mora biti v skladu s programom, statutom in politiko stranke.

Organizacijska struktura podmladka, zvez, združenj in klubov je smiselno enaka organizacijski strukturi stranke.

Podmladek, zveze, združenja in klubi imajo pri kandidacijskih postopkih za volitve v organe stranke pravico predlagati svoje kandidate.

Podmladek, zveze, združenja in klubi imajo svoje statute oziroma pravila, ki ne smejo biti v nasprotju s statutom stranke.

Člani podmladka, zvez, združenj in klubov so lahko tudi nečlani Nove Slovenije, ne smejo pa biti člani ostalih strank. V organe podmladka, zvez, združenj in klubov lahko kandidirajo samo člani stranke.

Podmladek, zveze, združenja in klubi imajo lahko svoj znak, ki vključuje kratico stranke.

Podmladek, zveze, združenja in klubi se vzdržujejo iz lastnih dohodkov, iz dela sredstev, ki jih določi izvršilni odbor stranke in iz drugih sredstev.

Če podmladek, zveze, združenja in klubi delujejo v nasprotju s statutom in cilji stranke, lahko svet stranke skliče njihov najvišji organ. Če še naprej delujejo v nasprotju, jih svet stranke lahko razpusti.

66. člen

Mladi člani stranke so podmladek stranke. Člani podmladka so lahko tudi mladoletni, če izpolnijo pristopno izjavo. Vsak član podmladka lahko postane s polnoletnostjo in izpolnitvijo ostalih pogojev po tem statutu tudi član stranke.

Podmladek ima pri kandidacijskem postopku za volitve v organe stranke pravico predlagati svoje kandidate.

67. člen

Upokojeni in starejši člani stranke se organizirajo v zvezo seniorjev.

Zveza seniorjev obravnava problematiko starejših in drugo problematiko ter posreduje svoje predloge in pobudepristojnim organom stranke.

Zveza seniorjev lahko organizira svojo dejavnost na vseh nivojih, na katerih je organizirana stranka.

Zveza seniorjev ima pri kandidacijskem postopku za volitve v organe stranke pravico predlagati svoje kandidate.

68. člen

Članice stranke se organizirajo v žensko zvezo.

Ženska zveza lahko organizira svojo dejavnost na vseh nivojih, na katerih je organizirana stranka.

Ženska zveza ima pri kandidacijskem postopku za volitve v organe stranke pravico predlagati svoje kandidate.

69. člen

Nekdanji poslanci skupščine Republike Slovenije izvoljene na prvih demokratičnih volitvah leta 1990, nekdanji predsedniki republike, nekdanji poslanci državnega zbora, nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, nekdanji državni svetniki, nekdanji člani vlade in nekdanji župani, ki so člani ali simpatizerji stranke, se lahko organizirajo v Klub krščanske demokracije.

Klub ima status organizacijske oblike stranke.

70. člen

Pravila za kandidiranje na državnih, evropskih, lokalnih in drugih volitvah sprejme svet stranke na predlog izvršilnega odbora stranke in morajo zagotavljati enake možnosti obeh spolov in vseh starosti.

71. člen

Pri financiranju stranke se neposredno uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovanje političnih strank.

Finančna sredstva za delovanje stranke se zagotavljajo iz državnega in občinskih proračunov, iz članarine svojih članov, prostovoljnih prispevkov, volil in daril posameznikov, podjetij in organizacij, iz dobička podjetij, katerih lastnik je in ki opravljajo le kulturno ali založniško dejavnost, in iz drugih zakonitih virov.

72. člen

Letno članarino za člane, ki velja za naslednje leto, določa svet stranke na svoji zadnji seji v letu in določi namen njene uporabe.

Dijaki, študenti, nezaposleni člani ter starši s tremi in več otroki, so lahko oproščeni plačevanja članarine.

Občinski odbor stranke lahko v upravičenih primerih posameznemu članu na njegovo prošnjo ali po lastni presoji zniža ali ga oprosti plačevanja članarine.

Članarino je potrebno plačati najkasneje do konca aprila za tekoče leto oziroma ob včlanitvi v stranko.

Članarina članov stranke, ki opravljajo funkcije v državi oziroma Evropski uniji, se določi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme izvršilni odbor stranke.

73. člen

Izvršilni odbor stranke lahko ob upoštevanju nujnih finančnih potreb za realizacijo posameznih programov odborov stranke odloča o prerazporeditvi sredstev v okviru celotne stranke.

74. člen

Finančno in materialno poslovanje stranke ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme izvršilni odbor in mora biti v skladu z zakonom, ki ureja financiranje političnih strank v Sloveniji.

Pravilnik določa zlasti način financiranja vseh organov stranke in odgovornost vseh, ki razpolagajo s sredstvi, način uporabe sredstev in finančni nadzor.

75. člen

Stranka lahko sklepa sporazume in koalicije z drugimi strankami. O tem odloča svet stranke na predlog izvršilnega odbora.

76. člen

Stranka izdaja redne in izredne publikacije, knjige, propagandno gradivo in podobno skladno s svojim programom.

Stranka je lahko ustanovitelj podjetij in organizacij, ki podpirajo uresničevanje njenega programa. O tem odloča izvršilni odbor stranke.

77. člen

Stranka podeljuje svojim zaslužnim članom in tudi ostalim za stranko zaslužnim osebam odličja, priznanja in častne funkcije.

Vrsto, način in kriterije za podeljevanje odličij, priznanj in častnih funkcij določi s posebnim pravilnikom svet stranke na predlog izvršilnega odbora.

78. člen

Pisno pobudo za spremembe in dopolnitve statuta lahko poda vsak član. Pobuda se pošlje tajništvu stranke, ki jo posreduje izvršilnemu odboru. Kongres odloča o predlogu sprememb in dopolnitev, ki jih je zbral in pripravil izvršilni odbor stranke ter jih potrdil svet stranke na podlagi predhodne najmanj enomesečne javne razprave. Na ta predlog sprememb in dopolnitev statuta lahko predstavniki na kongresu vložijo dodatne spremembe ali dopolnitve najkasneje tri dni pred kongresom.

79. člen

O spremembah in dopolnitvah posameznih členov statuta odloča kongres z dvotretjinsko večino navzočih na kongresu. Po sprejemu sprememb in dopolnitev se glasuje o celotnem dopolnjenem in spremenjenem predlogu statuta, ki se sprejme z dvotretjinsko večino navzočih na kongresu.

80. člen

V primeru prenehanja delovanja stranke premoženje in ustanoviteljske pravice preidejo na pravnega naslednika stranke. Če tega ni, o tem odloči kongres stranke ob sprejetju sklepa o prenehanju delovanja stranke.

81. člen

Svet stranke lahko spremeni, dopolni ali razveljavi posamezne določbe, ki so v nasprotju z veljavnim pravnim redom.

82. člen

Sklep o začetku postopka za spojitev, pripojitev, razdelitev ali prenehanju stranke sprejme svet stranke na predlog izvršilnega odbora, ki istočasno sprejme tudi navodilo postopka za spojitev, pripojitev, razdružitev ali prenehanje stranke.

Svet stranke pripravi končni predlog za kongres.

83. člen

Vsi organi stranke izvoljeni na kongresu stranke ali zboru članstva se morajo konstituirati v roku dveh tednov po izvolitvi na kongresu ali zboru članstva.

84. člen

Vsi organi stranke na državni ali lokalni ravni odločajo z večino glasov navzočih članov organa, razen če statut določa drugače. Vsi organi stranke, razen zbora članstva, odločajo veljavno, če je prisotnih več kot polovica članov organa. Glasovanja v vseh organih stranke potekajo javno, tajno pa v primerih, ko to določa statut ali ko zahtevo člana organa podpre 20 % navzočih članov organa.

85. člen

Članu organa preneha funkcija v tem organu, če štirikrat v teku mandata oziroma dvakrat zaporedoma neopravičeno izostane s seje organa.

Če član kateregakoli organa stranke iz kateregakoli vzroka preneha opravljati svojo funkcijo pred koncem mandata organa, vstopi namesto njega prvi naslednji kandidat na volilni listi za omenjeni organ, ki je med neizvoljenimi dobil največ glasov. Če volilne liste ni, izvoli novega člana organa svet stranke. Nadomestni član opravlja svojo funkcijo samo do konca mandata tega organa.

Določilo prejšnjega odstavka ne velja za predsednika stranke.

V primeru prenehanja funkcije predsedniku stranke, svet stranke na podlagi predloga izvršilnega odbora imenuje vršilca dolžnosti predsednika stranke do naslednjega kongresa in mu opredeli obseg pooblastil, pravic in dolžnosti. V tem primeru je naslednji kongres stranke volilne narave za vse organe stranke na državni ravni.

86. člen

Pravilnike, poslovnike ter druge interne akte se uskladi z določbami tega statuta v šestih mesecih od sprejetja tega statuta.

87. člen

Moška spolna slovnična oblika, uporabljena za osebe v tem statutu, je uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.