Vsi lahko prispevamo k spravi za žrtve povojnih pobojev, tako da o tem govorimo ali da za njih molimo,« je na spominski slovesnosti v Ferdrengu, ki je potekala to nedeljo, 8. septembra, zbrane nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič. Navezal se je na svetopisemske besede in poudaril, da ne smemo biti gluhi in se sprenevedati, kajti narod, ki svoje zgodovine ne pozna in je ne prizna beži v propad.

Spominskega dogodka – 75-letnice ustanovitve ženskega taborišča so se udeležile tudi članice in prijateljice Ženske zveze Nove Slovenije ter se v misli in molitvi spomnile vseh trpečih, posebno misel so namenile pokojni Lidiji Drobnič, ustanoviteljici ŽZ NSi, ki je bila v tem ženskem delovnem taborišču zaprta. Po opravljeni maši, ki jo je na prostoru preizkušenih daroval kočevski župnik, jih je avtobus odpeljal na kosilo, nato pa še v Novo Štifto, kjer jih je pozdravil pater Marjan Cvitak. Predstavil jim je zgodbe o cerkvi Marije Vnebovzete, svetih štengah, lipah, orglah ter jih postregel s popoldansko kavo.

Tradicionalno romanje Ženske zveze NSi so tudi letos zaznamovala nova poznanstva, spontana razmišljanja, molitev, pesem ter se bodo ponovila ponovno prihodnje leto.

Na desetem rednem kongresu Ženske zveze Nove Slovenije v je petdeset delegatk iz celotne Slovenije izvolilo novo vodstvo in prisluhnilo dvema okroglima mizama s tematikami žensk v političnem življenju. Predsednica Ženske zveze NSi je ponovno postala Karolina Korenčan. Osrednja gostja kongresa in prvega, za javnost odprtega dela, je bila podpredsednica Evropske komisije, hrvaška komisarka Dubravka Šuica, odgovorna za področji demokracije in demografije.

Dubravka Šuica je v pogovoru z namestnico predsednika Sveta NSi Mojco Erjavec izpostavila potrebo po zagotavljanju možnosti vključevanja žensk v javno, politično in družbeno sfero ter trg dela. Svojo dolgoletno kariero političarke na različnih ravneh dolguje vztrajnosti in notranjemu boju, ki ga je poudarila kot pomembnega za dosego ciljev. Podpornica ženskih kvot je vse udeleženke spodbudila, naj se udejstvujejo v javnem in političnem življenju v svoji okolici, saj samo tako lahko zagotovimo odraz družbenih razmer v upravljanju. V času svojega mandata je vodila projekt dialoga z državljani Konferenca o prihodnosti Evrope, kjer je v strukturiranih pogovorih sodelovalo več tisoč evropskih državljanov. Edinstvenost tovrstnih izmenjav je, da so njihovi predlogi našli pot v delovni in zakonodajni program Evropske komisije, primer je področje duševnega zdravja. Najbolj ponosna je Šuica na zbirko štiridesetih ukrepov s področja demografije, zbranih v knjižici, ki jo je predsednica Evropske komisije predstavila in priporočila v uporabo vladam EU za tega reševanje perečega področja. V prihodnje si Hrvatica želi ohraniti pomen vprašanj demografije kot prioritete, tudi kot z ustanovitvijo posebnega organa za spremljanje razmer na evropski ravni. Pomen slednjega je izpostavila tudi Jasmina OpecVöröš, državna svetnica in obiskovalka ter nekdanja namestnica direktorja ukinjenega slovenskega Urada za demografijo.

Podpredsednica stranke in poslanka Vida Čadonič Špelič, poslanka Iva Dimic in poslanka v Evropskem parlamentu Ljudmila Novak so v že zaprtem delu kongresa svoje poglede na vlogo in položaj žensk pri nas delile v drugi razpravi pod moderatorstvom Julije Humar, sodelavke poslanske skupine NSi v DZ. Strinjale so se, da se ženske soočajo z izzivi in ovirami, ki jih premagujejo tako pri zaposlovanju, v javnem življenju kot svojih družinah. Več ukrepov za lajšanje združljivosti poklicnega in zasebnega življenja je na pobudo ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja iz NSi sprejela tudi prejšnja vlada. Ostaja pa še veliko dela in možnosti za izboljšave.

Prispevek žensk k demokratičnemu razvoju je neprecenljiv, so se strinjale vse govorke, delegatke in gostje. V kongresni izjavi so poudarili, da je vključevanje žensk ključno za trajnostno demokracijo in družbeni napredek v Sloveniji in Evropski uniji. Ženska zveza NSi podpira vključitev kandidatk različnih starosti in stanov na listo kandidatov NSi za Evropski parlament in v ostalih oblikah soodločanja v družbi. Svoj prispevek h krepitvi vloge žensk v družbenem življenju bo v naslednjih dveh letih prineslo tudi novo izvoljeno vodstvo Ženske zveze NSi.

Izvoljene so bile:

Karolina KORENČAN, predsednica Ženske zveze NSi

Mojca ERJAVEC, podpredsednica

Maria Ivana TEKAVEC, podpredsednica za Slovence po svetu

Upravni odbor: Irena BELE, Orjana CURK, Nives ČONČ, Irena DOLENC, Veronika JUVAN, Nadja PROSEN VERBIČ, Mojca SOJAR, Mojca STOSCHITZKY

Nadzorni odbor: Vlasta SAGADIN, Ljudmila ČIBEJ BOLTAR, Julija HUMAR

V zadnjih dneh nemo opazujemo prizadevanja zagovornikov evtanazije, ki pod okriljem Društva Srebrna nit zbirajo podpise za vložitev Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Brez strokovnih argumentov in ob izrecnem nasprotovanju Komisije RS za medicinsko etiko, Slovenskega zdravniškega društva, Odbora za pravno etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije se zdi, da manjšina skuša uzakoniti novo človekovo pravico, pravico do evtanazije. Postavlja se vprašanje: kakšni so pravi razlogi zanjo? Lahko dobesedno čez noč, brez široke javne razprave in strokovne javnosti, spremenimo zakonodajo in nekaj, kar je stoletja veljalo za umor in za kaznivo dejanje, spremenimo v sprejemljivo in dovoljeno?

Naj spomnim, da v Sloveniji evtanazija ali pomoč pri evtanaziji (ali prostovoljnem končanju življenja) pomeni kaznivo dejanje. Da Resolucija Sveta Evrope poziva države članice, da uzakonitvi evtanazije nasprotujejo, saj izkušnje držav, kjer je ta postopek uzakonjen, kažejo na številne zlorabe in strah starejših obolelih, da se bodo morali posloviti: na Nizozemskem je proti svoji volji evtanaziranih (podatki so preverljivi) 20 % oseb, največ pred poletnimi dopusti.

Res je, da oskrba na smrt bolnih v zadnjem obdobju njihovega življenja pomeni veliko finančno breme javnega zdravstva in da je evtanazija najpreprostejši in najcenejši način reševanja problema hudo bolnih. In tukaj je srčika problema razvajene moderne družbe, ki starejše, bolne in invalide vedno bolj potiska na rob družbe. Postajajo odveč in veliko stanejo. Kot je pred časom izjavil nekdanji profesor na Filozofski fakulteti in politični komentator levice Igor Pribac: “Evtanazija je bistveno cenejša od stroškov večine bolnikov v bolnišnicah ob koncu njihovega življenja.” Po drugi strani pa skrb za dolgotrajno oskrbo ni več prioritetna naloga (mimogrede, sedanja vlada je razveljavila prejšnji Zakon o dolgotrajni oskrbi, ker naj ne bi imel zagotovljene celotne finančne konstrukcije. Sedanji minister za solidarno prihodnost glede novega zakona še pred enim mesecem ni vedel povedati niti enega podatka o virih zagotovljenih sredstev, danes pa vidimo, da bo vlada tudi za ta namen uvedla dodatni prispevek vseh, tudi upokojencev). Če bi zagotovili sredstva in pogoje za paliativno oskrbo (dejavnost hospica tudi za pomoč na domu), potem bi lahko rekli, da smo humana družba, sočutna in solidarnostna do najšibkejših. Medicina je danes tako napredovala, da lahko lajša zadnje trenutke bolnih, izjemno redki so primeri, ko kljub zdravilom bolniki trpijo neznosne bolečine.

Danes je umreti težje kot kadarkoli prej, ko se je človek poslovil doma. Smrt je imela človeški, moralni in družbeni smisel. Bila je del življenja. Danes se o zadnji uri ne želimo pogovarjati, postala je tabu. Se pa z neznosno lahkostjo pogovarjamo o pomoči pri samomoru. Predlagatelji odpirajo Pandorino skrinjico neskončnih zlorab in ne želijo prisluhniti argumentom stroke, ki med drugim opozarja tudi na to, da je ocena stopnje trpljenja povsem subjektivna zadeva, ki jo je nemogoče definirati “na splošno”.

Takšen zakon o temeljni vrednosti človekovega življenja bi bistveno spodkopal in zamajal temeljna humanistična, etična, filozofska in verska načela. Človek se igra boga in si tlakuje pot v samouničenje. Življenje ni več sveto in nedotakljivo. Ta korak odpira pot v celo spiralo zlorab in postavlja pod vprašaj Hipokratovo prisego kot zavezo zdravnikov službi življenja in njihovemu ugovoru vesti ter zavaja javno mnenje s poenostavljenimi vprašanji. Uvajanje evtanazije odpira široka vprašanja, ki bodo vplivala na celotni družbeni odnos do zadnje človekove svetosti in do same starosti. Onemogli bolniki bodo čutili svojo nemoč kot breme, kot tihi pritisk javnega mnenja, tudi mladi z vse pogostejšimi depresijami bodo še laže posegali po samomoru, saj bo javnost videla v teh ravnanjih pogumno dejanje.

Namesto da bi vlagali vse napore za lajšanje trpljenja starostnikov z novimi možnostmi oskrbe v prijaznem okolju, družba išče nevarne rešitve, ki spodbujajo k samousmrtitvi. Padli smo v vrtince degeneracije in razkroja tisočletnih vrednot, ki so ustvarile najvišjo civilizacijo, ki je iskala smisel življenja in smrti. Zdaj osvobojeni človek jemlje življenje in smrt v svoje roke, kakšen pa postaja svet, pa vsak dan vidimo od blizu.

Res je žalostno, da smo Slovenci v obdobju zadnjega leta zabredli v nesluteno brezno; izumljamo nove in nove človekove pravice. Zahtevamo človekovo pravico do splava, pravico do posvojitve otrok v istospolne zakonske zveze ali partnerske skupnosti. Zahtevamo človekovo pravico do evtanazije. Sledila bo nedvomno tudi zahteva za pravico do spremembe spola brez strokovnega mnenja ali soglasja staršev mladoletnikov, na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Za nekatere je to napredek človeštva, za druge začetek konca zahodne civilizacije.

Mojca Stoschitzky

Ženski odmevi – april 2023

Slovensko državo vodijo na treh pomembnih mestih ženske. Gotovo temu lahko prikimamo vse in vsi, ki vemo, da je bolj kot kdaj pomembno, da so vloge v družbi razdeljen pravično in za vse enakovredno.

Kot Ženska zveza Nove Slovenije, krščanskih demokratov, želimo sporočiti svoj pogled in mnenje, glede poudarkov, ki naj bi jih v prihodnje imela in na njih gradila, zunanja politika Slovenije.

Zgodovina vse do danes, je žal polna dejstev, da ljudje nismo po vsem svetu enakopravni, enakovredni, nimamo niti enakih možnosti za osnovne človeške pravice. Še bolj boli, da v nekaterih delih sveta, ženske, ki predstavljajo polovico človeštva, še vedno nimajo možnosti za enakopraven položaj z moškimi. Ali bo to po svetu odpravila feministična zunanja politika majhne države Slovenije?

Opolnomočenje žensk in deklic je besedna zveza, ki naj bi prinesla, po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon, enakost žensk in moških. Enakosti ne bo, ker je ne more biti, ker sta spola dva. Opolnomočenje žensk, žena, mater in deklic, pa že dolga desetletja med najrevnejšimi udejanjajo misijonarji in misijonarke. Bolj kot katerakoli zunanja politika. S tem, ko omogočajo deklicam da hodijo v šolo, izobražujejo ženske za poklice, jim nudijo delo in s tem zaslužek, skrbijo za zdravstveno varstvo žensk in otrok, jih učijo osnovne higiene, ki premaguje visoko smrtnost otrok, jih osveščajo o načrtovanju rojstev, največ naredijo za njihovo samozavest, za zavedanje da so sposobne, da zanjo in zmorejo. Premalo je govoriti o pravicah, ki jih zagovarja feminizem, potrebna so konkretna dejanja, ki pomagajo ženskam dvigniti glavo in potrditi njihova dejanja pred družbo.

V Ljubljani je bil 2. in 3. marca mednarodna konferenca »Seksizem: izziv pri doseganju enakosti spolov«. Potekala je v Mestni hiši, v okviru mreže evropskih mest Femcities. Namen konference je bil osvetliti (so)delovanje žensk v politiki, sovražni govor, usmerjen proti ženskam, stereotipno predstavljanje žensk v medijih ter seksizem nasploh. Ženska zveza NSi odločno nasprotuje besednim zvezam, kot je »doseganje enakosti spolov«, saj ti zavajajo in očitno nimajo namena  govoriti o enakih možnostih za ženske in moške ampak v podtonu prinašajo tiste delitve, o katerih govorijo kot o »stereotipnih spolnih podobah«, ki naj bi »v nas vzbujali predsodke in strah pred neznanim. Ob tem se razvijejo plodna tla za škodljivo retoriko delitve na nas in one, več- in manjvredne ljudi«, so zapisali ob dogodku.
Govor o seksističnih vsebinah, bi moral biti opomin, da se ženskam ne bo treba več poniževati v objekte poželenja, ki jih mediji velikodušno propagirajo in z njimi služijo.

Opolnomočenje žensk in deklet se začne pri opolnomočenju moških, da se zavejo in priznajo enakovrednost svojih mater, žena, hčera, partnerk, sodelavk…Da brez sramu, da bi bili ponižani, ponudijo ženskam tista mesta, ki so bila do sedaj (stereotipno) pripravljena za moške.

Žensk zveza NSi zato poziva slovensko zunanjo politiko in zunanjo ministrico, naj se ne osredotočata na ideologije, ki govorijo o spolu kot družbenem konstruktu, saj to prav nič ne izboljšuje statusa žensk po svetu. Zunanja politika, kakor tudi vsa družba, naj podpira prizadevanja za opolnomočenje žensk in deklic tistih dejavnosti in ljudi, ki že sedaj veliko naredijo za to, da bi predsodki na osnovi spola, rase ali vere izginjali iz družbe 3. tisočletja.

Kongres Ženske zveze je bil 6. novembra 2021. Bil je  nekaj posebnega: digitalen zaradi covid-19 razmer, prazničen ob 20-letnici Ženske zveze, volilni po novem statutu. Izvoljen je bil nov Upravni in nadzorni odbor in novo vodstvo ženske zveze: predsednica Karolina Korenčan, namestnica Marija Rogar.

Slogan »Digitalizacija. Ženske. Izzivi.« se je v polnosti uresničeval tudi to leto, saj smo večino naših dejavnosti preselile na splet. Digitalizacija  odpira vrata v neslutene dimenzije. Tako smo s pomočjo spleta izvedle 5 rednih sej, eno pa v živo. Ugotovile smo, da smo ženske rade z eno nogo doma, hkrati pa rade aktivno sodelujemo tudi v javnem življenju. Na srečanjih s pomočjo spleta se nas zbere več in smo tega zelo vesele. Seveda pa ostaja želja, da se srečujemo tudi v živo, saj tako pogovor lažje steče in se mnenja hitreje izmenjujejo.

V tem letu smo objavljale dogodke na FB profilu in na naši spletni strani. Aktivno smo sodelovale v Krščanskem demokratu, kjer smo objavile najpomembnejše novice.

• S pomočjo spleta je Ženska zveza NSi imela   novembra konstitutivno sejo na daljavo. Potrjene so bile članice upravnega odbora: Orjana Curk, Nives Čonč, Irena Dolenc, Mojca Erjavec, Petra Kos, Marija Lavtar, Mojca Sojar in Mojca Stoschitzky. Potrjene so bile tudi članice nadzornega odbora: Predsednica  Ivanka Učakar, članici Ljudmila Čibej Boltar, Simona Kosi. Veliko časa smo namenile pogovoru o dejavnostih Ženske zveze v prihodnjem mandatu. Dogovorile smo se za projektno delo, kar pomeni, da smo si delo razdelile, in to je obrodilo obilo sadu.
• Že v novembru je pod okriljem ženske zveze RO ŽZ NSi Severna Primorska, v organizaciji Orjane Curk, bil pogovorni večer. Tema pogovora je bila digitalizacija, njene prednosti in pasti. Gosta sta bila minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Adrijanič in terapevt za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti Miha Kramli.
• Ženska zveza je organizirala predpraznično srečanje s pomočjo spleta. Lojze Peterle je na orglice zaigral praznično pesem, Marija Rogar je predstavila dve deklamaciji, ki sta pomagali pričarati praznični čas. Evropska poslanka,  Ljudmila Novak, je predstavila zadnja dogajanja v evropskem parlamentu, ki se dotikajo položaja in dela žensk. Sledil je kratek skeč, ki sta ga pripravila zakonca Simona in Matjaž Kosi. Mojca Sojar je, za lepše in bogatejše praznike, pripravila slikovno predstavitev priprave praznične mize. Karolina je na koncu prebrala praznično voščilo takratne predsednice Ženske zveze EPP, Doris Pack.
• Pogovorne večere regijskih odborov ženske zveze NSi sta vodili predsednica Ženske zveze Karolina Korenčan in koordinatorka regijskih odborov Veronika Juvan. Rdeča nit pogovorov so bile volitve v državni zbor. Srečeval sta se po dva odbora na enkrat in tako smo se med seboj bolje spoznale.
• Marca je v Dolenjskih toplicah potekalo dvodnevno srečanje ŽZ, ki je bilo namenjeno podpori delovanja žensk v politiki in družbi. Na predavanjih je tekla beseda o sodelovanju, političnih veščinah ter kodeksu oblačenja in ličenja. Za organizacijo srečanja je bila zadolžena Mojca Sojar.
• V okviru regijskega odbora Ženske zveze Severna Primorska v občini Nova Gorica je marca potekal delavnica na temo Komunikacija: ključni dejavnik za uspeh. Gostji večera, ki ga je modelirala takratna predsednica RO Ženske zveze Severna Primorska Tjaša Bandelj, sta bili predavateljica dr. Andreja Poljanec, spec. zakonske in družinske terapije ter ga. Tadeja Šuštar Zalar, bivša poslanka NSi v DZ. Večerni program so popestrili mladi glasbeniki iz Goriškega. Tema pogovornega večera je bila, kako kakovostni odnosi, tako zasebni kot poslovni, v veliki meri vplivajo na osebno srečo in zadovoljstvo, po katerem vsi hrepenimo.
• Materinski in očetovski dan smo v ŽZ praznovali na video povezavi v družbi priznanih floristov Sabine Šegula in Petra Ribiča. Večeru z naslovom Ustvarjamo s cvetjem so se poleg številnih članic pridružili tudi moški predstavniki. Srečanje je organizirla bivša predsednica ženske zveze NSI Nadja Ušaj.
• V času pred volitvami smo organizirale spletno srečanje s kandidatkami za državnozborske volitve. Organizatorka srečanja je bila Mojca Erjavec. 35 pogumnih žensk, ki so se odločile, da se podajo na politično pot in dajo svoje ime na razpolago stranki Nova Slovenija. Čestitke vsem skupaj, še posebej pa čestitamo izvoljenima poslankama Ivi Dimic in Vidi Čadovnič Špelič.
• Ustanovljen je bil uredniški odbor pri Ženski zvezi v sestavi Irena Dolenc, Mojca Erjavec in Karolina Korenčan, lektorica Ivanka Ulčakar, zlaganje in oblikovanje smo zaupale Barbari Mikulič. Sodelovali sta tudi Maja Šturbej in Klementina. Do sedaj so izšle 3 številke glasila z naslovom Ženski odmevi. Prva v januarju, druga marca pred  državnozborskimi volitvami, ko smo pripravile posebno izdajo Ženskih odmevov, ki je bila namenjena predstavitvi kandidatk Nove Slovenije za državnozborske volitve. V tretji številki smo pripravile povzetek vseh dogajanj do sedaj.
• S pomočjo spleta smo organizirale molitev za mir v sveti še posebej v Ukrajini in še eno molitev pred volitvami.
• Marija Lavtar, članica UO ŽZ je vsako leto, tudi to leto po dveh letih premora zaradi corone, organizirala tradicionalno romanje  v Glinje na Koroško, kjer na nedeljo med binkoštmi in vnebohodom praznujejo brodarski praznik.
• Junija je bil na Škofijski gimnaziji Vipava, v okviru Regijskega odbora Ženske zveze NSi Severna Primorska organiziran, v organizaciji Orjane  Curk,   pogovorni večer na temo zlorabe in nasilje – cerkvenopravni in terapevtski vidik. Gosta sta bila prof. dr. Tanja Repič Slavič in Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof. Odstirala sta zastrto temo našega vsakdanja življenja, ki je prevečkrat prekrita, o kateri premalo in težko govorimo.
• Članice Regijskega odbora Idrijsko-Cerkljansko pod vodstvom Marija Burnik so nas povabile na obisk v Idrijo ob začetku 40. Festivala idrijske čipke. Začele smo s sestankom, kjer so bile predstavljene aktualne teme, pomembne za delovanje žensk v politiki, predstavljeni problemi s katerimi se srečujejo na Idrijsko – Cerkljanskem območju. Sestanku in kasnejšem ogledu mesta Idrija sta se pridružila tudi predsednik občinskega odbora NSi Idrija Franc Medic in  Ivan Skrt z ženo Ivico. Poskrbljeno je bilo tudi za lačne želodčke, saj Idrija slovi tudi s kulinaričnimi dobrotami in ena od njih je gotovo bakalca z idrijskimi žlikrofi. Sledil je ogled letne razstave idrijskih čipk otrok in mladih, ki se učijo klekljati v Čipkarski šoli Idrija. Z ogledom cerkve Svete Trojice se je zaključil dan obiska RO Ženske zveze Idrijsko-Cerkljansko.
• Ženska zveza je skupaj z z Zvezo seniorjev organizirala praznovanje ob dnevu zastave, ki ga praznujemo 7. Aprila. Obeležujemo spomin na razobešanje prve slovenske narodne zastave, ki je zaplapolala na stavbi gostilne Zlata zvezda na Wolfovi ulici v Ljubljani. Slovenska zastava predstavlja simbol slovenstva in je bila v svoji sedanji obliki, torej kot tribarvnica z dodanim grbom Slovenije, sprejeta z  junija 1991. Organizacijo s strani ženske zveze je prevzela Marija Rogar.
• Julija je ženska zveza pripravila izjavo za javnost ob odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo.

1. Obžaluje odločitev in vsebinsko argumentacijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo.
2. Poudarja, da je zakonska zveza med moškim in žensko z dobrim razlogom pod posebnim varstvom države. V ŽZ N.Si zavračamo vsakršne poskuse njene relativizacije.
3. Ponovno poudarja, da v ŽZ N.Si zagovarjamo ureditev pravice do posvojitve otrok, ki to možnost daje zvezi med moškim in žensko. Istočasno pa vsakomur priznavamo pravico do izbire svojega načina življenja in življenjske skupnosti.
4. Verjame, da so materinstvo, očetovstvo, otroci in mladina temelji zdrave družbe in da družine zagotavljajo prihodnost naroda in družbe, zato jih je država dolžna podpirati.
5. Poudarja, da družina raste iz zveze med možem in ženo. Mlade je zato potrebno že skozi celoten izobraževalni sistem usposabljati in pripravljati, da bodo to življenjsko poslanstvo lahko živeli bolj polno, živo, ljubeče in uspešno.

• Orjana Curk je zadolžena za sodelovanje s članicami NSi v tujini. S članicami iz Argentine se občasno srečamo s pomočjo spleta, redno pa sodelujemo s  podpredsednico Marijo Ivano Tekavec.
• Junija je bil Kongres EPP Women v Dublinu, ki se ga je udeležila Karolina Korenčan. Pogovori in predavanja so potekala predvsem na temo vključevanja žensk v politično delovanje v različnih deželah. Na tem kongresu je bilo izvoljeno novo vodstvo EPP Women. Nova Predsednica je Rozalia Ibolya Biro iz Romunije.
• Drugo nedeljo v septembru smo se članice Ženske zveze NSi udeležile spominske slovesnosti v Ferdrengu danes Podlesje, kjer je bilo po 2. svetovni vojni žensko delovno taborišče za politične zapornice. Tam je bila kot 16 letno dekle zaprta naša pokojna članica Lidija Drobnič. Po darovani sveti maši je potekal kulturni program, v katerem je dve pesmi prebrala  Ivanka Učakar.  Svoj pogled na zgodovino in povojna taborišča in grobišča po Sloveniji je povzela dr. Helena Jaklitsch in zaključila svoj govor z besedami:  naša naloga je,  da vztrajamo, »ker nam je mar za resnico, pravico in za naš narod. Ker nam je mar za našo Slovenijo in njene ljudi.«, da se to v Sloveniji več ne zgodi. Za organizacijo je bila zadolžena Erika Cerar.
• Predstavnice ŽZ smo se aktivno vključile v priprave na državnozborske volitve, bodisi kot kandidatke bodisi kot udeleženke v kampanji. Ženska zveza spodbuja vse ženske, ne glede na starost, izobrazbo ali poklic, da se odločijo sodelovati na lokalnih volitvah kot kandidatke na listah za občinske oziroma mestne svete. Več žensk na listah pomeni možnost izvolitve za več predstavnic ter posledično večjo možnost delovanja v družbi.

S tem zaključujem poročilo o delovanju ženske zveze pri NSi v letu 2022. Vidite,  smo aktivne in zagnane,  ne zmanjka nam idej in volje za delo.

Drage sodelavke, ob tej priložnosti se vam javno zahvaljujem za vse vloženo delo, tako v okviru ženske zveze, kot v okviru in za dobrobit naše stranke Nove Slovenije krščanskih demokratov.

Januarja vas vabim na kongres ženske zveze, da se skupaj srečamo in poveselimo.

Ostanimo delavne, poštene, vesele in držimo skupaj. Delajmo tako naprej, vse v dobrobit članic in članov, simpatizerk in simpatizerjev naše stranke NSi.

Predsednica ŽZ Karolina Korenčan

Ženski odmevi AVG

Ženska zveza N.Si:

1. Obžaluje odločitev in vsebinsko argumentacijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo.
2. Poudarja, da je zakonska zveza med moškim in žensko z dobrim razlogom pod posebnim varstvom države. V ŽZ N.Si zavračamo vsakršne poskuse njene relativizacije.
3. Ponovno poudarja, da v ŽZ N.Si zagovarjamo ureditev pravice do posvojitve otrok, ki to možnost daje zvezi med moškim in žensko. Istočasno pa vsakomur priznavamo pravico do izbire svojega načina življenja in življenjske skupnosti.

4. Verjame, da so materinstvo, očetovstvo, otroci in mladina temelji zdrave družbe in da družine zagotavljajo prihodnost naroda in družbe, zato jih je država dolžna podpirati.
5. Poudarja, da družina raste iz zveze med možem in ženo. Mlade je zato potrebno že skozi celoten izobraževalni sistem usposabljati in pripravljati, da bodo to življenjsko poslanstvo lahko živeli bolj polno, živo, ljubeče in uspešno.

Ženski odmevi MAR

V sredo 1. 6. 2022 je bil na Škofijski gimnaziji Vipava, v okviru Regijskega odbora Ženske zveze NSi Severna Primorska organiziran pogovorni večer na temo ZLORABE IN NASILJE – cerkvenopravni in terapevtski vidik.

Gosta sta bila prof. dr. Tanja Repič Slavič in Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof.

Odstirala sta zastrto temo našega vsakdanja življenja, ki je prevečkrat prekrita, o kateri premalo in težko govorimo.

Poudarila sta, da je potrebno v okolju v katerem živimo pravočasno prepoznavati zlorabe in nasilje, ter da je pomembno razlikovati med prepirom, kjer sta si udeleženca v enakovrednem položaju, od nasilja kjer eden prevladuje nad drugim.

Ni res, da kar ne veš ne boli saj se moramo zavedati, da si telo zapomni tudi stvari, ki se jih človek ne spomni. Zato včasih težko razložimo reakcijo telesa ob določenem trenutku, določenem dražljaju.

Žrtev težko prijavi storilca ker s tem izpostavi sebe in se počuti kriva za dejanja storilca, vendar žrtev ni nikoli kriva za to, da je zlorabljena. Ko žrtev spregovori je korak bližje rešitvi, saj se storilec, ki nima več nadvlade nad žrtvijo umakne.

Ženski odmevi JAN

11. in 12. 3. 2022 je potekalo srečanje ŽZ, ki je bilo namenjeno podpori delovanja žensk v politiki in družbi. Na predavanjih je tekla beseda o sodelovanju, političnih veščinah ter kodeksu oblačenja in ličenja. Pridobljena znanja bodo s pridom uporabljena na prihajajočih volitvah.

Na odlično izpeljani programski konferenci NSi, so nastopile tudi predstavnice ŽZ in s svojimi prispevki še dodatno obogatile že tako pester program.

Ženska zveza organizira pogovorne večere regijskih odborov NSi. Rdeča nit pogovorov  so volitve v državni zbor z ženskimi kandidatkami. V treh večerih sta predsednica Ženske zveze Karolina Korenčan in koordinatorka regijskih odborov Veronika Juvan, do sedaj gostili šest regijskih odborov ŽZ.

31. 1. 2022 sta se pogovarjala odbora Lj – zahod in Dolenjska – Bela Krajina. Prisotnih je bilo 14 članic ženske zvez.  Z nami so bile kar štiri kandidatke za državnozborske volitve: Karolina Korenčan, Mojca Sojar, Nataša Hudelja in Vida Čadonič Špelič, ki je z nami delila svoje bogate izkušnje v politiki in kandidatur na državnozborskih volitvah. Poudarila je prednosti kandidiranja na podeželju in težave s kandidaturo v mestu. Položila nam je na srce, kako pomembno je podpiranje med nami in nas navduševala z motivacijskimi besedami in poudarki na krščanski demokraciji.

2. 2. 2022 smo v klepetu gostili odbor Gorenjske 2 in Savinjskošaleški odbor. Tokrat se nas je družilo 10. dam. Kot  gostja se nam je pridružila prejšnja predsednica ŽZ Nadja Ušaj Pregeljc, ki je sodelovala pri ustanovitvi obeh regijskih odborov ŽZ in je pohvalila idejo pogovornih večerov. Vsak odbor ima svojo kandidatko na državnozborskih volitvah: Irena Dolenc in Veronika Juvan.  Irena Dolenc je poudarila,  da se je kampanje potrebno lotiti pravočasno. Udeleženke so povedale, da bodo podpirale kandidatke na volitvah in aktivno sodelovale pri kampanji.

14. 2. 2022 sta se nam pridružila odbora Gorenjska 1 in Maribor – okolica. 5 udeleženk je izmenjalo svoje mnenje, izkušnje in mnogo idej. Kandidatka za državnozborske volitve Marija Rogar, nam je zaupala, da je imela dobro podporo regijskega odbora in skupno sodelovanje. V tem večeru smo bile soglasne, da so družbena omrežja močan medij.

Na seji je tekla razprava o aktualnih dogodkih, predsednica ŽZ, Karolina Korenčan, je podala poročilo s zimskega posveta stranke, sprejet pa je bil tudi osnutek programa dela ŽZ. Predstavnice ŽZ se bodo aktivno vključile v priprave na državnozborske volitve, bodisi kot kandidatke bodisi kot udeleženke v kampanji. Z veseljem najavljamo, da se obetajo tudi zanimivi dogodki, delavnice ter različna srečanja. V kratkem pa bo tudi izšel časopis z naslovom »Ženski odmevi«, ki bo mesečno postregel z zanimivimi novičkami.

Mlada Slovenija je dobro prepoznala dvoličnost v besedah mlade voditeljice Inštituta 8. marec, Nike Kovač. Ženska zveza NSi podpira mnenje MSi in dodaja, da Inštitut 8. marec, z imenom praznika v nazivu, zavaja vse tiste politično neopredeljene ženske, ki naivno mislijo, da inštitut deluje v vsesplošno dobro slovenskih deklet in žena.

Nekaj govoriš, misliš pa nekaj drugega. 🤔 pic.twitter.com/KNFmVodFi0

— Mlada Slovenija (@MladaSlovenija) January 13, 2022

9. kongres ŽZ NSi – razmisleki in predlogi za Konferenco o prihodnosti Evrope

Naš kongres 6. novembra 2021 je bil zares nekaj posebnega: digitalen zaradi covid-19 razmer, prazničen ob 20-letnici Ženske zveze, volilni po novem statutu in – evropsko naravnan, saj smo namesto sprejema resolucije izvedle razpravo in se pridružile platformi Konferenca o prihodnosti Evrope.

Objavljamo zaključke kongresne razprave o družinski politiki  in zdravstvu ter pripomb, ki so prispele po pošti.

Družinska politika ne sodi v sklop aktualnih tem, o katerih teče razprava v okviru Konference o prihodnosti Evrope, je pojasnila uvodničarka evropska poslanka Ljudmila Novak. Teče pa razprava o socialni politiki tudi v okviru razprav Okrevanje in odpornost. Čeprav to področje sodi v pristojnost držav članic, bi morala tudi EU določiti temelje delovanja družinske in socialne politike, ki bi omogočala zdrav razvoj družine kot osnovne celice zdrave družbe, so menile razpravljalke.

Močna družina in družinske vrednote so garant naše skupne prihodnosti. Velik tehnološki in gospodarski razvoj ne bo prinesel velike dodane vrednosti družbi, če bomo ob tem zanemarili vlogo družine kot temelja družbe.

Celotna Evropa demografsko stagnira, zato bi bilo potrebno nameniti več pozornosti družinski politiki, ki bi ustvarjala pogoje za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja (skrajšani delovni čas in plačevanje prispevkov države za razliko do polnega delovnega časa). Ženske bi morale imeti zagotovljene takšne pogoje, da se jim ne bi bilo treba odločati  ali za poklicno ali za družinsko življenje. Kot nosilkam življenja bi jim družba morala priznati večjo vlogo in jo tudi ovrednotiti pri pogojih za upokojevanje. To bi bila pravilnejša enakopravnost spolov, kajti enačenje z moškimi po »načelu enakosti« je nepravično in postavlja ženske v neenakopraven položaj, saj ne upošteva dovolj vloge ženske kot žene in matere.

Posebno mesto v družbi in zaščito države (ter EU) mora imeti tradicionalna družina, to je skupnost moža, žene in otrok. Prav tako naj bo zakonska zveza med moškim in žensko pod posebnim varstvom; poskusi njene relativizacije so nesprejemljivi.

Naloga EU in njenih držav članic je zagotavljanje pogojev za ustvarjanje družin. Ukrepi družinske politike morajo biti trajnostno usmerjeni in usklajeni na vseh področjih – od davčnega področja do družinskih prejemkov, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, stanovanjske politike in skrbi za starejše družinske člane. Država bi lahko mladim družinam ali družinam z večjim številom otrok ponudila poroštvo pri jemanju dolgoročnih stanovanjskih kreditov; lahko bi zagotavljala prva stanovanja, v katerih bi mladi živeli npr. 5-10 let, preden bi se odločili za nakup ali najem večjega stanovanja. Več sredstev v državnih proračunih bi morali nameniti družinski politiki – v primerljivem deležu z vlaganjem v gospodarstvo, zdravstvo ter infrastrukturo.

Zavzemamo se tudi za pravo predstavo o moških in ženskah, ki za razliko od ideologije spola ne teži k nenaravni seksualizaciji otrok.

Slovenija že uresničuje določene ukrepe, ki so pro-družinsko naravnani. Sem spadajo univerzalni otroški dodatek, enoletno porodniško varstvo, brezplačno bivanje v bolnišnici za starše bolnega otroka, dodatek za velike družine, dnevno varstvo za starejše, ustrezna oskrba otrok s posebnimi potrebami, za katoliške družine pa tudi možnost vključevanja v zakonske skupine in druge ustrezne skupnosti. Omenjene ukrepe bi bilo potrebno nadaljevati in jih še okrepiti.

Mnogo mladih prihaja iz ločenih ali kako drugače ranjenih družin, zato se ne znajo pripraviti na družinsko življenje. Posledično se pojavlja potreba po dodatnem izobraževanju mladih za življenje v družini (o vlogi družine v družbi, dobrih praksah, predstavitvi stisk, na katere lahko naletimo in jih premagamo).

Skrb za starejše je še vedno zelo slabo urejena in pogosto visoko finančno breme za njihove otroke, zato je sistemska ureditev tega področja nujna.

Mnoge mame bi pri majhnih otrocih rade delale krajši delavni čas, vendar za to ni posluha. Večina delodajalcev je zainteresiranih, da zaposleni poleg rednega 40 tedenskega delavnika opravlja še nadure. Kljub temu da so nadure plačane, zaposleni niso zainteresirani zanje, saj večinoma bolj cenijo čas z družino. Potrebno bi bilo sprejeti ukrepe, da ob zaposlitvi matere (ali očeta) za krajši delovnik (6 ur ali 4 ure), delodajalec za tako zaposlitev prejme kakšno ugodnost.

Zaželena bi bila vzpostavitev delavnic na tematiko posledic splava, saj zaradi nevednosti in iz velike stiske bodoče matere naredijo usodno napako.

Po končanem osnovnošolskem izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami ne sledi avtomatsko vključitev v delavnice varstveno-delovnega centra. Za starše je velika težava, ko otroci z 18. letom ostanejo doma. Starši vsak dan odhajajo v službo, odrasli otroci s posebnimi potrebami pa so sami doma in čakajo, da se sprosti prosto mesto v VDC-ju.

Drugače je potrebno urediti vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redni šolski sistem, ker je zelo potratno in neučinkovito, da ima otrok svojega spremljevalca. Spremljevalci imajo pogosto nepedagoško izobrazbo; pogodba je sklenjena samo za 6-urni delovnik oziroma za čas, ko je otrok pri pouku, običajno od 1. 9. do 30. 6. naslednjega leta, plača je pogosto pod minimalno. Spremljevalce imajo tudi otroci s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redne oddelke vrtcev. Premalo je razvojnih oddelkov, kar bi bila boljša rešitev za predšolske otroke.

Zdravstvo

Dr. Alja Pavlin in dr. Lidija Žalec, gostujoči zdravnici, sta odstrli razmere na področju pediatrije, dotaknili sta se predvsem delovanja pediatrov v okviru urgentnih centrov. V praksi pediatrični urgentni centri ne delujejo optimalno, marsikje pa sploh niso vzpostavljeni. Pediatri so preobremenjeni in v trenutnih razmerah težko opravljajo svoje delo, kar gre predvsem v škodo bolnikom. Želijo si bolj urejenih razmer, ki bi jim obenem omogočale tako poklicni razvoj kot tudi ustreznejšo obravnavo ljudi, ki pri njih poiščejo pomoč.

V Sloveniji imamo nedelujoč sistem delovanja pediatričnih urgentnih centrov. Ministrstvo za zdravje bi moralo nadzorovati ter zakonsko urediti enakomerno pokritost z omenjenimi centri in k sodelovanju povabiti vse licencirane pediatre. V izogib pomanjkanju kadrov bi bilo potrebno dolgoročnejše načrtovanje potreb po specialistih pediatričnih smeri. Vedno več otrok se sooča z različnimi stiskami, zato bi bilo potrebno okrepiti mrežo pedopsihiatrov oz. timov za pomoč otrokom s stiski. Področje zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami je zelo neurejeno. Veliko težavo predstavlja ustrezno specialistično zdravljenje in nezadostno število terapevtskih ur, kar posledično privede do nezadostnih rezultatov.

V regijah se čuti pomanjkanje družinskih zdravnikov, zato bi bilo z različnimi ukrepi spodbuditi mlade zdravnike, da se odločijo za delo na podeželju in kar se le da zmanjšati birokracijo na primarni ravni. Z boljšimi pogoji dela in štipendijami je treba navdušiti mlade za opravljanje poklicev v zdravstvu.

Zaželena je sprememba vpisnih pogojev za študije zdravstvenih smeri, kjer bi se morali ponovno vpeljati sprejemni izpiti, kar bi omogočilo primernejšo selekcijo študentov. Razmislek je tekel tudi o razbremenitvi osebja, ki dela v intenzivnih enotah, in sicer v smeri krajšega delovnega časa, kar bi omogočilo lažje usklajevanje med poklicnimi in družinskimi obveznostmi.

Znanje na vseh področjih zdravstva bi bilo potrebno še dodatno povezovati in slediti trendom odprte znanosti. Omenjeno povezovanje je predvsem pomembno na področju terapije rakavih obolenj, ki so še vedno v porastu.

Pandemija je pokazala, da se težave v zdravstvu lahko rešujejo v sklopu evropske zdravstvene unije – vzpostavlja se agencija HERA, ki se bo odzivala na izredne zdravstvene razmere. Pomemben je prenos predlogov z nivoja držav članic na nivo EU, je v razpravi pojasnila evropska poslanka.

Redakcija besedila: dr. Marija Rogar, Ivanka Učakar

Ženska zveza NSi je imela po letošnjem digitalnem kongresu, na katerem sta bila izvoljena upravni in nadzorni odbor, 30. novembra tudi že konstitutivno sejo na daljavo.

Potrjene so bile članice upravnega odbora: Orjana Curk, Nives Čonč, Irena Dolenc, Mojca Erjavec, Petra Kos, Marija Lavtar, Mojca Sojar in Mojca Stoschitzky.

Potrjene so bile tudi članice nadzornega odbora: Ljudmila Čibej Boltar, Simona Kosi in Ivanka Učakar. Predsednica je postala Ivanka Učakar.

Izvoljena je bila nova tajnica Ženske zveze – Mojca Sojar, za njeno namestnico pa Maja Šturbej.

Izvoljene so bile tri predstavnice za Svet stranke: Orjana Curk, Karolina Korenčan, in Mojca Stoschitzky. Njihove namestnice so Petra Kos, Nives Čonč in Marija Lavtar.

Predstavnica Ženske zveze v Izvršilnem odboru stranke je predsednica Ženske zveze, njena namestnica je Irena Dolenc.

Prisotne članice UO ŽZ so potrdile tudi zapisnik nedavnega kongresa.

Veliko časa so namenile pogovoru o dejavnostih Ženske zveze v prihodnjem mandatu. Želijo si povezovanja s članicami iz tujine, predvsem bližnjih držav. Izdajati želijo spletni časopis, predvsem pa obiskovati regijske odbore in s tem utrjevati delo in prizadevanja vodstev regijskih odborov. Seveda pa ostaja želja, da se čimprej srečajo v živo, saj tako pogovor lažje steče in se mnenja hitreje izmenjujejo – vse v dobrobit žensk, članic in simpatizerk stranke NSi.

V decembru bo sklicana že 1. redna seja UO in NO Ženske zveze, na katero bodo vabljene regijske predsednice ŽZ, regijske predsednice odborov NSi in funkcionarke NSi.

V petek, 19. 11. 2021, je RO ŽZ NSi Severna Primorska pripravil pogovorni večer na platformi Zoom. Tema pogovora je bila digitalizacija, njene prednosti in pasti. Gosta sta bila minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Adrijanič in terapevt za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti Miha Kramli.

Ko Bog zapre vrata, pravijo, da pušča odprto okno. Kovid nas zapira, utesnuje, omejuje … digitalizacija pa odpira vrata v neslutene dimenzije.

V zadnjih letih so se različne digitalne tehnologije (mobilna telefonija, mobilni internet, robotizacija … ) hitro razvijale in prešle iz strokovne rabe v vsakdanje življe ljudi.

Tako kot sta izum parnega stroja in širjenje električne energije spremenila družbo, tudi digitalizacija spreminja gospodarstvo in družbo, spreminja današnjega človeka.

Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je poudaril, da je digitalizacija družbe neizbežna. Namenjena je poenostavljanju postopkov, povečanju produktivnosti, povezovanju sveta, delu od doma. »Prednosti digitalizacije odtehtajo izzive,« pravi.

Ko gre za digitalizacijo, je najbolj zahtevna naloga spremeniti navade ljudi, jih izobraziti, motivirati za spremembo in dvigniti njihove digitalne kompetence na višji nivo. V ta namen bo uveden digitalni bon za vse starejše od 55 let, da si bodo laže kupili pametni telefon, tablico. Pripravljajo se brezplačni tečaji osnovnih veščin, kot je uporaba spletne banke, e-uprave, z-vem. Ker v Sloveniji primanjkuje inženirjev, država ponuja subvencioniranje programov študija prihodnosti. Računalniki, roboti ne bodo zapirali delovnih mest, saj so namenjeni delu v najtežjih, človeku škodljivih pogojih.

Sodobna tehnologija prinaša s seboj tudi številne pasti. S širjenjem covida19 se je začelo tudi širjenje sodobne tehnologije. Brez telefona, tablice, računalnika in drugih pametnih naprav ni več ne šole ne službe. Vse to so čudoviti pripomočki in koristna pomagala človeku, a le dotlej, ko njihova uporaba ne preseže praga zasvojenosti.

Terapevt za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti Miha Kramli pravi, da smo in bomo še bolj odvisni od nove nujne tehnologije, bojimo pa naj se zasvojenosti z njo.

Že pred epidemijo je veliko otrok na spletu preživelo več kot 50 ur na teden, svoj prosti čas so namenjali virtualnemu druženju, videoigricam.Narava delovanja človeških možganov je taka, da ob resnem delu na digitalnih napravah zaznavajo utrujenost, medtem ko jih zabava (igranje igric, gledanje posnetkov) pomirja, človek postaja otopel. Ker se osredotoča na majhno površino zaslona, postaja vedno bolj nezainteresiran za okolico, ki ga obdaja.

Zelo pomembo je, da otroku pripovedujemo pravljice, da si razvija abstraktno mišljenje, saj tak otrok odraste v suverenega čoveka, ki razmišlja s svojo glavo. Umirjanje otroka z elektronskimi napravami pa oblikuje človeka, ki bo vodljiv, ki ne bo sposoben sam presojati kaj je prav in kaj narobe.

Starši smo otrokom zgled. Vzpostavimo kulturo uporabe telefona, tablice… in sklenimo družinski dogovor glede uporabe sodobne tehnologije tako, da bo nemoten otrokov razvoj na področju digitalizacije in ne pozabimo, da je otrok bitje, ki potrebuje tudi socializacijo in socialni razvoj.

Zavedati se moramo, da izpostavljenost agresivnim vsebinam na medmrežju vodi v nasilje, vodi v sovražni govor, ki je posledica adaptacije možganov na sovražne vsebine na medmrežju. Prav tako z igranjem različnih videoigric možgani dojamejo, da lahko hitro menjamo situacijo, kar pa v realnem svetu ni možno. To pušča na ljudeh neporavljivo škodo. Procentualno je moški spol bolj dovzeten za igranje vodeoigric, medtem ko ženske preživijo več časa na socialnih omrežjih in tu so lahko plen različnih zlorab. Ne smemo zanemariti pomena modre svetlobe. Ta zavira nastanek hormona melatonina, ki je potreben za dobro uravnan bioritem človeka. Trenutno je pri nas možno zdravljenje nekemičnih zasvojenosti zgolj ambulantno, nujno bi bilo tudi hospitalno. Pred kovid krizo se je paciente na hospitalno zdravljenje vozilo v tujino, kar je sedaj onemogočeno.

Zaradi zavedanja, da nam digitalizacija prinaša tudi številne pasti, je nujno potrebno vzpostaviti dialog med stroko in politiko, da bomo hitri pri uvajanju digitalne tehnologije in še hitrejši pri prepoznavanju zlorab le-te in preprečevanju zasvojenosti.

Minulo dveletno delovanje ŽZ je zaznamovala epidemija Corona virusa. Sprva smo se izvoljene v Svet in Izvršilni odbor ŽZ štirikrat srečale v živo v Ljubljani: se konstituirale na tajništvu stranke, obiskale poslansko skupino v državnem zboru, si ogledale predbožično prestolnico. Slogan 8. kongresa »Digitalizacija. Ženske. Izzivi.« se je v polnosti uresničeval skoraj ves mandat, saj smo našo dejavnost preselile na splet: izvedle 8 sej na videopovezavah, objavljale dogodke na FB profilu, predstavile članice na strankini spletni v rubriki Organizacijske oblike … V Krščanskem demokratu smo objavljale najpomembnejše novice, članicam čestitale za praznike. Aktivno smo sodelovale na dveh kongresih stranke, lani prvem digitalnem.

Na videosejah smo gostile: državni sekretarki Matejo Ribič in Alenko Šverc, zaposlene na ministrstvih (Mojco Erjavec, Julijo Humar in Maruško Pleničar), poslanki DZ Ivo Dimic in Tadejo Šuštar, podpredsednici stranke dr. Marijo Rogar in dr. Vido Čadonič Špelič, iz daljne Argentine se nam je redno oglašala podpredsednica za zamejce in člane po svetu Maria Ivana Tekavec; spoznali smo delo Sveta stranke po predsednici dr. Alenki Šverc; letni konferenci je prisostvoval predsednik stranke mag. Matej Tonin, o epidemiji razpravljali z infektologinjo dr. Bojano Beovič; o delu evropskega parlamenta je poročala Ljudmila Novak; iz Trsta nam je o ženski toponomastiki predavala zamejska Slovenka Elena Cervenič; svoje spomine so članice podelile med seboj ob smrti gospe Lidije Drobnič in ob 30-letnici državne samostojnosti. Na mednarodnem področju smo se udeleževale EPP Women videokonferenc in kolokvijev, prisluhnile FAFCE pogovorom in članicam poročale o dogajanju v teh institucijah.

Več mesecev je tekla razprava o spremembi Statuta ŽZ, ki se je poenotil z ostalimi organizacijskimi oblikami v delu, ki se nanaša na vodenje: poleg predsednice in dveh podpredsednic uvaja osemčlanski Upravni odbor. Okrog omenjenega vodstva ŽZ se bodo zbirale tri članice Nadzornega odbora, predsednice regijskih odborov ŽZ, poslanke in druge funkcionarke stranke. Največ truda in znanja je v ta projekt vložila pravnica in asistentka evropske poslanke Mojca Stoschitzky.

Dosedanjim petim RO ŽZ (Ptuj-Ormož, Ljubljana-Vzhod, MO Ljubljana, Gorenjska 1 in Severna Primorska) so se pridružili novoustanovljeni: Dolenjska-Bela krajina, Gorenjska 2, Savinjsko-Šaleški, Maribor okolica, Kras in Idrijsko-Cerkljanski.

Praznično prilogo v Krščanskemu demokratu ob 20-letnici delovanja ŽZ smo ob pomoči glavnega tajništva pripravile: podpredsednica ŽZ Karolina Korenčan, ki je prevzela nalogo urednice; tajnica Ivanka Učakar, ki je zbirala in lektorirala prispevke; moja malenkost, ki sem koordinirala priprave.

Dvakrat smo se udeležile spominske sv. maše v Verdrengu: septembra 2020 še zadnjič z gospo Drobnič, letos pa povabile k nagovoru dr. Petra Jambreka, sina taboriščnice.

Na pobudo ŽZ so se v tajništvu stranke prvič srečali vsi predsedniki organizacijskih oblik.

Od predsedovanja ŽZ se poslavljam z zavestjo, da je med nami veliko uspešnih in delovnih članic, ki si zaslužijo priložnost za vodenje in odločanje te organizacijske oblike. Slogan kongresa »Ženske verjamemo v sodelovanje.« naj nas še bolj poveže med seboj in da pogum za volilno leto, ki prihaja.

9. kongres ŽZ, jubilejni ob 20 letnici delovanja, naj bo zahvala vsem članicam, ki ste aktivno sooblikovale podobo današnje Ženske zveze. Naj bo tudi priložnost, da se naš glas sliši v Evropo. Zato Vas vabim, da v delovnem vzdušju pripravimo predloge za Konferenco o prihodnosti Evrope.

Ostanite zdrave, vesele in ustvarjalne, politično modre in iznajdljive, bodite še naprej glasnice krščankih vrednot v naši stranki in slovenski družbi. Srečno vsem in vse dobro!

Predsednica ŽZ Nadja Ušaj Pregeljc

Prikupna, ambiciozna podjetnica in kadrovska strokovnjakinja živi iz Vinici. Ima večletne izkušnje z vodenjem mednarodnega podjetja, je članica uprave, vodja projektov ter trenerka in voditeljica usposabljanj s področja vodenja. Zanjo so cilji sekundarnega pomena, primarni so odnosi, ki omogočajo uresničitev zastavljenih ciljev. Talente in potenciale prepoznava z vrhunskimi orodji, v svojih delavnicah spodbuja strast do dela, krepi dobre lastnosti svojih strank. »Pot do učinkovitih rešitev ne pozna bližnjic,« je misel, ki jo vodi pri delu.

V NSi deluje v OO Črnomelj, kjer je tudi občinska svetnica. Od leta 2019 je predsednica Gospodarskega kluba NSi in redno sodeluje na videokonferenčnih srečanjih ŽZ, kjer svoje znanje in izkušnje deli tudi članicam. Na 9. kongresu je vodila delovno predsedstvo ter v tajništvu nagovorila delegatke in goste z naslednjimi besedami:

»Zadnji dve leti vodim Gospodarski klub kot ženska, kar je v t.i. moškem svetu kar izziv. Pa vendar vemo, da smo ženske velikokrat tiste, ki vodimo več poslov hkrati, tudi na področju gospodarstva in ne le doma.

Ženske podjetnice v Sloveniji igrajo pomembno vlogo. Uspešno vodijo tudi velike gospodarske družbe. In gospodarstvu gre zelo dobro, trendi rasti kažejo, da se še razvija in ravno tu se kažejo tudi izzivi. Naj omenim samo enega, to je kadrovski problem. Gre za pomanjkanje kadrov na splošno in za pomanjkanje specifičnih kadrov. Tehnološki in digitalni napredek je tako hiter, da ga ne dohajamo. Ne odzivamo se pravočasno s prilagoditvami tako na področju šolstva kakor tudi na področju dela. Lahko rečem, da smo, žal, najmanj za eno ali dve generaciji že v zaostanku.

Drage dame, korajžno sprejemajte svoje vloge, kjerkoli ste; suvereno stopajte na pot, se medsebojno podpirajte in sodelujte; pogumno se odzivajte na vse izzive, ker ste izbrane za prav posebno vlogo.«

Svoje voščilo je sklenila: »Iskreno čestitam ob 20. letnici naše Ženske zveze in želim uspešno delo še naprej.«

Zapisala Nadja Ušaj Pregeljc

Predsednica Ženske zveze Nadja Ušaj Pregeljc je na 9. redno sejo Ženske zveze 27. maja 2021 povabila zanimivo gostjo – Slovenko Eleno Cerkvenič iz Trsta, ki je spregovorila o svojem delu in prizadevanjih. Že naslov predavanja Ženska toponomastika je zbujal radovednost. Izvedele smo, da je gospa Elena članica društva Toponomastica Femminile (Ženska toponomastika) iz Rima, ki si prizadeva za poimenovanje ulic, trgov in drugih javnih prostorov po ženskah. Več let je prirejala slovensko-italijanska srečanja, na katerih je spodbujala k branju slovenske književnosti in k raziskovalni dejavnosti na področju slovenstva, leta 2015 pa se je odločila, da obe tematiki poveže. V sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in ob pomoči številnih prostovoljcev je pripravila fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji (fotografije uličnih tabel iz 6 slovenskih mest s poimenovanji po uglednih Slovenkah in  njihovi kratki življenjepisi). Razstava je gostovala v Trstu, Gorici in več krajih po Sloveniji. Pri Komisiji za toponomastiko Občine Trst je dosegla, da so pred kratkim poimenovali dve ulici po Slovenkah. Tudi nas je spodbudila, naj bomo pozorne na ženske, ki so zaznamovale naš prostor in čas; jih promoviramo in v svojih lokalnih okoljih predlagamo imenovanje ulic, zelenic, prostorov v uradih, sejnih sobah v knjižnicah ali bolnišnicah, kongresnih centrih … saj so vredne spominjanja. Številne so namreč na različnih področjih delovanja vtisnile neizbrisno sled v zgodovino naroda: na kulturnem, političnem, umetniškem, literarnem ali znanstvenem področju; kot zdravnice, profesorice, pisateljice, slikarke …

Podpredsednica ŽZ Karolina Korenčan je od leta 2019 članica Komisije za poimenovanje naselij in ulic v MO Ljubljana.  Poroča, da je v Ljubljani 1623 ulic, trgov, cest, ki imajo dodeljeno ime, a je bilo leta 2018 po ženskah imenovanih le 45 ulic. Od leta 2019 do danes so z odloki sprejeli 3 ulice z ženskimi imeni: Ulica Marjane Držaj, Ulica Metke Kraševec, Ulica Ekvorna. Sprejeli so še imenovanje po zdravnici – Park Lidije Andolšek Jeras. Med drugim so sprejeli predlog, po katerem bo del sedanje Emonske ulice od križišča s Zoisovo cesto do Trga francoske revolucije (med parkiriščem NUK II in Križankami) nosil ime Hieronimova ulica po prevajalcu Svetega pisma v latinščino, katerega rojstni kraj Stridon se je verjetno nahajal nekje na območju med Aquileio (Oglejem) in Emono (Ljubljano). Rojstni kraj gospe Karoline pa je Ljubljana Polje, zato je bila zelo vesela poimenovanja Ulica device Marije v Polju. Tako se je kraj imenoval več kot 500 let po cerkvi, posvečeni devici Mariji.

V četrtek, 18. februarja 2021, je MO ŽZ NSi Ljubljana gostil srečanje treh regijskih odborov Ženske zveze. Vabljena sta bila RO ŽZ Ljubljana-vzhod in Ljubljana-zahod. Srečanje, ki je potekalo na daljavo, je bilo namenjeno spoznavanju članic vseh treh odborov, povabile pa so tudi gostjo – gospo Natašo Hudelja, predsednico Gospodarskega kluba NSi. Pogovor in predstavitev gospe Hudelja je vodila predsednica MO Ljubljana, gospa Mojca Sojar.  Udeleženke so spoznale poklicno pot gospe Nataše, odločitev in začetke njenega političnega udejstvovanja pa tudi usklajevanje vsega, kar dela, z družinskim življenjem. Gospa Hudelja je prijazno delila svoje izkušnje in gotovo je vsaka slišala nekaj za svoje življenje.

Srečanja se je udeležilo 11 članic ŽZ, vesele so bile predsednice ŽZ, gospe Nadje Ušaj Pregeljc, evropske poslanke, gospe Ljudmile Novak in predsednice MSi, gospe Katje Berk Bevc. Žal pa se srečanja ni udeležila nobena izmed članic RO Ljubljana-zahod.

Zaključni sklep je bil, da bi bilo dobro takšna srečanja pripraviti večkrat, tudi s pomočjo spletnih aplikacij, saj te poenostavijo naša druženja. Seveda pa si vse želimo skorajšnjih srečanj v živo.

3. januarja 2021 se je od nas poslovila Lidija Drobnič, soustanoviteljica NSi; ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Ženske zveze ter njena častna predsednica.

Njeno življenje in bogata politična pot je zaznamovala našo organizacijsko obliko, ki že skoraj dve desetletji deluje v podporo stranki, zato se bo gospa Drobnič zapisala v zgodovino stranke z zlatimi črkami.

Virtualno srečanje na petek zvečer, 22. januarja, smo začele z molitvijo za pokojno, si ob prebiranju zapisov iz Žalne knjige in misli s FB strani Ženske zveze ogledale njene fotografije s strankinih dogodkov, poslušale njen zadnji nagovor iz Verdrenga jeseni 2020 ter si podelile spomine in prigode z gospo Lidijo. Običajni zasedbi IO in Sveta ŽZ so se pridružile članice, ki so z gospo Lidijo prve orale ledino, ustanavljale občinske in regijske odbore naše zveze, sodelovale v volilnih kampanjah. Poklon so izrazile dosedanje predsednice ŽZ: Ljudmila Novak, Mojca Kucler Dolinar in Iva Dimic. Čustveno srečanje smo zaključile z zapisom predsednice ŽZ na Žalni seji Sveta stranke: Hvaležne smo gospe Drobnič, da je imela voljo in pogum ustanoviti ŽZ NSi ter nam pokazala zgled pokončne ženske v politiki, ki se je prizadevala za večjo vrednost in prepoznavnost žensk v družbi.

Zapisala Nadja Ušaj Pregeljc, predsednica ŽZ

Na 6. redni seji 18. 12. 2020 smo v Ženski zvezi gostile političarki, ki že dve desetletji aktivno soustvarjata dogajanje v stranki.

Dr. Vida Čadonič Špelič, zadnjih 5 let direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto, pred tem generalna direktorica republiške uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Gospa z »visokimi socialnimi kompetencami ter komunikacijskimi zmožnostmi« – nova podpredsednica NSi – se je spominjala dogodkov izpred tridesetih let, ko smo Slovenci na plebiscitu izrazili nedvoumno voljo po lastni državi. Med drugim je dejala: »Vrednota je imeti svojo domovino, državo. Osamosvojitev je bila izmoljena in dana, da bi bili kristjani enakovredni z drugimi. Poklicani smo aktivno delovati v politiki, ker nas država potrebuje.«

Doktorica teoloških znanosti Alenka Šverc je na Teološki fakulteti predavala didaktiko in didaktiko religijskega pouka, sedaj pa je delno zaposlena na zavodu Antona Martina Slomška Maribor, delno pa na Ministrstvu za delo, družino, soc. zadeve in enake možnosti kot svetovalka v kabinetu ministra Janeza Ciglerja Kralja.

Dr. Alenka Šverc je od decembra 2020 predsednica Sveta stranke, ki je odločevalski organ  v večinsko moški zasedbi. Spregovorila je o svojih pričakovanjih in prioritetah dela v Svetu, v nadaljevanju pa predstavila svoje delo na Ministrstvu, kjer skrbi za evropske projekte v zvezi z domovi starejših občanov, medgeneracijskimi centri, poslancem in županom predstavlja vizijo investicij in finančne perspektive …

Obema smo izrazile podporo in zaželele uspešno delo.

Na omenjeni seji je predsednica ŽZ NSi predstavila Resolucijo EEP Women 2020 s ključnimi poudarki: skrb za zdravje, preprečevanje domačega in spolnega nasilja, okrevanje družbe in gospodarstva ter spolno uravnoteženje zaposlovanja v času epidemije.

Zapisala Nadja Ušaj Pregeljc, predsednica ŽZ NSi

V nedeljo, 3. januarja 2021, je svojo tuzemsko življenjsko pot sklenila gospa Lidija Drobnič, častna predsednica Ženske zveze in častna članica NSi. Poznale smo jo kot pokončno in pravično žensko. Zapušča nam bogato dediščino vrednot, pogledov, vsem nam je zgled, kako delovati, si prizadevati za spremembe.

S hvaležnostjo se spominjamo našega zadnjega srečanja na spominski slovesnosti  Ferdrengu, 13. septembra 2020. Takole nas je telesno šibka, a prodornega duha, nagovorila:

Pred dobrimi tridesetimi leti smo se pripravljali na prvo slovesnost v Rogu. Ob neki priliki mi je takratni kočevski župnik Božidar Metelko zaupal, da je v nekdanjem taborišču Verdreng že maševal  v spomin na trpljenje deklet, žena in mater, ki so v njem opravljale takoimenovano družbeno koristno delo. Sveto mašo je nameraval darovati vsako leto. O tem dogodku in bodoči nameri smo se obveščale nekdanje taboriščnice od ust do ust in naslednje leto, pred tridesetimi leti, smo se prvič srečale svobodne v nekdanjem taborišču v zaprtem območju Kočevja. Tako vsako leto do danes.

Namen vsakoletnega srečanja ni toliko v Kalvariji, ki so jo doživljale taboriščnice, kot nesmisel dela, ki so ga opravljale in naj bi bilo tako imenovano “družbeno koristno delo”. Pred vsem pa, zakaj se je zgodil Verdreng.  To je bil čas po sporu s Sovjetsko zvezo in sprejem Resolucije o informbiroju. Komunistični voditelji so ponovno iskali notranjega sovražnika. Našli so ga v delu prebivalstva, ki se ni strinjalo s komunistično diktaturo, s tisoči pobojev in preganjanjem kristjanov, z neštetimi brezni, polni pobitih nasprotnikov. Kot piš je završalo čez vso Slovenijo in julija 1949 se je v zaprtem območju Kočevja, v kraju Verdreng, znašla ženska populacija. Okrog 800 po številu. V razna taborišča so odpeljali tudi na stotine fantov in mož.

Odpeljane smo bile s svojih domov z namenom družbene prevzgoje. Pričakovali bi delo, pomembno za družbo. V resnici je bilo delo, ki smo ga opravljale, prisilno delo. Bile smo za mrežo, v taborišču zaprtega tipa. Podnevi smo opravljale težka dela in se neštetokrat le s težavo premikale. Ponoči so nas napadale podgane, vsake pol ure so nas klicali v zbor, na povelje smo se morale uleči in dvigniti in to večkrat ponoviti. Starejše  ženske tega niso zmogle, zato so bile tarča hujših pritiskov kot preostale. Vse trpljenje smo prestajale  tiho, marsikatera solza je bila potočena na skrivaj. Vzeli so nam človeško dostojanstvo, niso pa nam vzeli vere in pričakovanja v pravičnejšo družbo.

Ne dolgo nazaj je o času komunistične diktature pri nas spregovorila evropska poslanka Tanja Fajon: citiram “ne smemo privoliti v poskuse, da bi stanje v Sloveniji med letoma 1945 in 1990 prikazovali enako kot v Sovjetski zvezi, Romuniji in Vzhodni Nemčiji” konec citata. Kje pa so se slovenski partijski voditelji učili veščin vladanja, preganjanja in pobijanja kot prav v Sovjetski zvezi? Znano pa je, da je janičar hujši od Turka. Še vedno nas prepričujejo, da je bil komunistični režim tako blag, da ni potrebno sprejeti resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero je bil obsojen fašizem, nacizem in komunizem. Naša država se je s to resolucijo le seznanila.

In kakšno je stanje v Sloveniji danes? Dobili smo vlado, ki nam zagotavlja spoštovanje demokracije, človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Mnogi, premnogi še vedno občutijo strah in ne upajo povedati, kaj vse so v času komunistične diktature pretrpeli. Ustava Republike Slovenije v preambuli med drugim določa, da je samostojna republika Slovenija nastala tudi za to, ker so bile v prejšnji državi kršene človekove pravice. Odločba  ustavnega sodišča št. U-I-109/10-11, o poimenovanju ene od ljubljanskih ulic po Titu v obrazložitvi navaja, da se je razvoj demokracije skupaj s spoštovanjem človekovih pravic začel s prelomom s prejšnjo diktatorsko ureditvijo. V nobenem osamosvojitvenem dokumentu ne piše, da je temelj nastanka R Slovenije prejšnja komunistična ureditev ali NOB.

Opozicija, predvsem levica na vsakem koraku nasprotujejo katerokoli odločitvi vlade, širijo neresnice in pošiljajo v svet ideološke  pamflete o zatiranju medijev in uvajanju diktature. Po ulicah se pode trume kolesarjev in se ne zmenijo za protikoronske ukrepe vlade. Vse delovanja levice je namenjeno spodkopavanju legalne demokratične vlade v strahu pred izgubo privilegijev in finančnih virov. Vlada, ki je svoje delo prevzela v  težkih razmerah, v času pandemije korona virusa, se bori  za vse državljane, da bi jim olajšala  življenje. Njena politika je politika združevanja in ne izločevanja, vodi jo velika ljubezen do domovine in do družine.

Kaj pa smo storili kot državljani? Se zavedamo, da nimamo samo pravic, ampak tudi dolžnosti? Naša temeljna dolžnost je podpirati tiste, ki zastopajo naše razmišljanje o državi, v kateri  je na prvem mestu vladavina prava in dostojanstvo človeka. Ne pa, da se ob vsakih volitvah  zapodimo za novimi imeni, ki nimajo niti stranke, ampak so le lista posameznika in za katero skoraj nikoli ne poznaš njene politične usmeritve. Naučiti se moramo ljubiti domovino. Ne pozabimo, da so naši predniki skozi stoletja ohranjali vero in slovenski jezik in tako pomagali utemeljevati slovensko državnost, kulturo in moralno etična načela. Pomislimo, kakšno državo in sporočilo bomo zapustili našim naslednikom. Deželo blagostanja ali deželo, ki se bori za svoj življenjski prostor.

Ostanite dobri kristjani in odgovorni državljani! Bog z vami!

 Resolucija generalnega odbora EPP Women za 2020 

Evropo in ves svet je prizadela največja zdravstvena kriza stoletja, ki se je zgodila nepričakovano v času podnebnih in demografskih sprememb, globalizacije, hitre digitalizacije. Pandemijo doživljamo vsi, ne glede na spol in starost; svetovne statistike še posebej kažejo, da zaradi bolezni Covid 19 umira več moških kot žensk, ki pa bolj trpijo zaradi socialnih, ekonomskih in zdravstvenih posledic pandemije: večja brezposelnost med ženskami povečuje nevarnost revščine, slabo plačanega dela …

EPP Women poziva k naslednjim prednostnim nalogam:

1. Zdravje je predpogoj za delovanje družb in gospodarstva. V zdravstvenem sektorju je zaposlena predvsem ženska delovna sila. Zaradi pandemije so zastale mnoge zdravstvene storitve, tudi dostopnost reproduktivne medicine, porodniškega varstva. Sistemi zdravstva se po državah EU zelo razlikujejo, prizadeti pa so predvsem ranljivi posamezniki. Odbor poziva države članice, da omogočijo vsem državljanom pravičen dostop do cepljenja, sprejmejo sistematičen načrt cepljenja z jasno strategijo in objektivnimi merili, koordiniranimi iz Evropske komisije (EK), zagotovijo spolno uravnoteženost na področju raziskovanja cepiv.
2. Domače in spolno nasilje je v času pandemije poraslo v nekaterih evropskih državah, ki še posebej zaskrbljujoče poročajo o nasilju nad ženskami. Nasilje ni zasebno vprašanje, ampak družbena skrb, nasilja ne smemo tolerirati. EPP W tako poziva Evropski parlament in komisijo k boju priti vsem oblikam nasilja, zaščiti žrtev in obravnavi spolnega nasilja kot kaznivega dejanja; države pa k ratifikaciji Istanbulske konvencije.
3. Okrevanje družbe in gospodarstva je prednostna naloga EU, zato je EK dodelila državam 750 milijard evrov za spopadanje z ekonomskimi in socialnimi vplivi Covida 19, usmerjeno v zeleno in digitalno prihodnost. Pandemija je prepričljivo pokazala pomembnost digitalnih tehnologij in strategij za spodbujanje žensk za digitalno gospodarstvo. Ženske civilne organizacije naj se vključijo v reforme za oživitev gospodarstva, ki ustreza izkušnjam žensk, več denarja naj se nameni izobraževanju za digitalne veščine. Veliko mladih, ki so letos iskali prvo zaposlitev, je zaskrbljenih, ker si ne morejo služiti svojega lastnega denarja, zato jim je treba pomagati pri zaposlovanju ali odpiranju svojih podjetij. EK naj vključi digitalno izobraževanje v program Erasmus+.
4. Spolno uravnoteženo gospodarstvo. Večina delavcev, ki opravljajo bistvene storitve v času pandemije, so ženske: 76 % zdravstvenih delavk, 97 % oskrbovalk v domovih starejših občanov, 82 % blagajničark v trgovinah, 93 % učiteljic, 98 % čistilk in pomočnic na domu, 86 % osebnih negovalk. Številne zaslužijo zgolj minimalno plačo; v običajnih razmerah je na evropski ravni razlika v plači med moškimi in ženskami 16 % v prid moškim. V prizadevanjih za okrevanje gospodarstva je potrebno biti pozoren na sektorje, kjer so ženske najbolj zastopane, odpraviti plačno diskriminacijo, uravnotežiti zastopanost staršev pri vzgoji otrok in družinskem dopustu; pomagati ženskam, ki otroke šolajo in varujejo doma. Družine so temelj družbe, zato je potrebno uravnotežiti službeno in zasebno življenje.

EPP Women zato poziva vse nacionalne vlade in ženske organizacije, da se zavzamejo za uresničitev naštetih prednostnih nalog.

Videokonference EPP Women se je 8. 12. 2020 udeležila in zapis pripravila predsednica ŽZ, Nadja Ušaj Pregeljc

Spoštovano vodstvo stranke, dragi člani!

Prejmite prisrčen pozdrav v imenu Nove Slovenije v svetu. Čutimo se del stranke, čutimo s Slovenijo, veselijo nas uspehi, žalostijo nas krivice in neuspehi. Teh je bilo v zadnjih mesecih znatno manj po veliki zaslugi treh ministrov, ki se niso zbali ne trdega dela ne neupravičenih nasprotovanj. Zavihali ste rokave in se z vso pozitivno energijo predali reševanju problemov.

rbt

Nova Slovenija je mirno in potrpežljivo dočakala priliko pokazati, česa je zmožna, ko je treba gospodariti, ne pa deliti in zgolj upravljati že ustvarjeno blaginjo, kar opozicija zelo dobro zna.

Za vami, vsakega izmed nosilcev odgovornosti vlade stoji trdna, stabilna in solidna ekipa, kakor tudi na sedežu stranke.

Nova Slovenija je edina stranka, v kateri ne dobiš, če dovolite vsakdanji izraz, »mačka v žaklju«. Natanko veš, kaj ponuja, katere vrednote zagovarja. Nekateri so pozivali, da skočite z vlaka, a ko je vlak pognal, ste nanj skočili, da bi v Sloveniji naredili znatno pozitivno razliko.

Odlično ste razbrati znamenje časov in uporabili delo v vladi kot enkratno izložbo, kjer bi vsi videli, česa je stranka zmožna.

Ne bojmo se tradicije, ta preživi čase, razmere in okolnosti. Občasno nas prevzame malodušje, ko mediji objavljajo ankete in se nam pred očmi izmika zaželeni 10 procenti smoter. Če želiš, da se premakne, se moraš najprej sam pomakniti. Toda, kam pa?

Prihajam iz slovenske skupnosti, v kateri ni ničesar samoumevnega, prirojen nam je ponos do pripadnosti slovenskemu narodu in zvestoba krščanskim koreninam. Za vse ostalo se moramo sproti sami boriti. Ni čas omedlevanja in obotavljanja, je čas odločnosti. In ravno to nas identificira.

Stranka ima najboljši program za posameznika, za družino, za ekonomijo, kulturo, razvoj, obstoj demokracije, svobodo, dostojanstvo… skratka, za normalno in boljšo Slovenijo. Smo v času, ko tehnologija obvladuje človeka in odnose. Imamo iPhone 12, prišel bo na vrsto 13, 15 in 20. Imamo tehnologijo 5G, priča bomo še tehnologiji 6G, 7G, 20G, a noben od teh pripomočkov ne more in ne zna nadomestiti humanih odnosov. Če je kaj, kar smo v teh časih ugotovili, je prav to. Prepoznali smo in ponovno odkrili, kaj pomeni človeški stik in srečanje iz oči v oči. Zato vas pozivam, da vsak izmed nas čimprej pritegne še enega volivca. Argumentov imamo dovolj; so jasni, transparentni, pošteni. Ni boljšega od človeškega nagovora. Hočemo 10 procentov? Premaknimo se! Če vsak izmed nas nagovori še enega volivca, bomo tam, kjer želimo biti: skok od 5 na 10.

Ne pričakujmo od stranke, česar sami nismo pripravljeni storiti. Nam, v izseljenstvu, se je obneslo, zato danes slavimo četrto generacijo Slovencev in Slovenk, ki vedo kdo so in kaj hočejo.

Dovolite, da citiram mag. Mateja Tonina, ko je dejal, da je »Nova Slovenija že dvajset let glas normalnosti«, zato stavite na Novo Slovenijo! Naj končam z verzi naše izseljenske himne, Slovenija v svetu, ki jo je zapisal znani in priznani Slovenec, dr. Marko Kremžar:

Slovenija, zapojmo ti, iz polnega srca,

naj pesem naša zadoni prek zemlje do neba!

Slovenija, naš skupni dom med biseri sveta,

z lepoto te obdal je Bog od morja do gora.

Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj!

Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija!

Moj narod, svobodnjakov rod, si kneze voli sam,

mučencev je junakov plod, ki ne boji se ran.

Iz tisočletnih korenin poganja naša rast,

resnico ljubimo in mir, svobodo, vero, čast!

Hvala lepa in Bog vas živi!

Maria Ivana Tekavec, Buono Saires, Argentina

V petek, 13. novembra 2020, je Ženska zveza na svojem osrednjem dogodku – Letni konferenci – na daljavo povezala 40 udeleženk in udeležencev.

Srečanje je s svojo prisotnostjo počastil predsednik stranke, mag. Matej Tonin, ki je v uvodu spregovoril o zdravstvenih in političnih razmerah v državi. »Ljudje smo že naveličani ukrepov za zajezitev širjenja bolezni Covid 19, vendar se moramo zavedati resnosti težav v zdravstvu.« Druga uvodničarka je bila podpredsednica stranke, dr. Marija Rogar, ki nas je pozdravila z naslednjimi besedami: »Epidemija zahteva od nas visoko stopnjo prilagodljivosti in solidarnosti. Ne pozabimo na dom in zemljo. Tudi težke preizkušnje minejo, spomnijo pa nas na krhkost in minljivost. Ostanimo stebri družine, spodbujajmo drug drugega in ponudimo svojo roko potrebnim.«

Osrednja gostja videokonference je bila infektologinja prof. dr. Bojana Beović, ki je od pomladi 2020 najbolj medijsko izpostavljen ženski obraz. Skoraj vsak dan se oglaša v informativnih oddajah televizije ali radia kot vodja strokovne skupine za Covid 19. Gospa Beović je po študiju medicine specializirala anesteziologijo in doktorirala iz infektologije. Na Infekcijski kliniki skupaj s specialisti različnih strok zdravi okužbe ter proučuje in prakticira smotrno uporabo antibiotikov. Od leta 2016 zavzeto predaja svoje znanje študentom kot redna profesorica na Medicinski fakulteti, že leta je ugledna predavateljica na strokovno znanstvenih srečanjih doma in v tujini. Poleg strokovnega dela je opravljala številne funkcije v različnih komisijah, skupinah in svetih, dva mandata tudi kot svetnica v Mestni občini Ljubljana. V svoji predstavitvi je opisala povzročitelja in značilnosti Covid 19, potek in zdravljenje bolezni v bolnišnicah, njene posledice in izsledke raziskav cepiva, opozorila na ustrezno zaščitno ravnanje, pomen izolacije in izogibanja kontaktom, razložila dejavnike tveganja ter pojma umrljivost in smrtnost, našo stvarnost poimenovala s pojmom »sindemija – interakcija več epidemij, ki povečajo breme bolezni in zdravstveno ranljivost«. Predavanje je sklenila z dejstvom, da »virus kroži in populacija nikjer na svetu še ni imuna na Covid 19. Delovanje države in zdravstva lahko zaščitimo, če uspešno preprečimo nove okužbe.« V nadaljevanju je dr. Beovićeva odgovarjala na vprašanja prisotnih članic ŽZ, skupno druženje pa smo zaključili z dobrimi željami ob njeni kandidaturi za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, katere volitve potekajo v teh dneh.

Letno konferenco je pozdravil vodja poslanske skupine, Jožef Horvat, ki nas je seznanil z delom in težavami v slovenskem parlamentu ter poudaril, da se dobre rešitve NSi uresničujejo v šestih PKP zakonih. Ljudmila Novak se je oglasila z novicami iz EU, ki daje državam članicam učinkovito podporo za okrevanje po pandemiji. Katja Berk Bevc, predsednica MSi, je na kratko predstavila minuli teden digitalno izpeljan kongres mladih z geslom Na krilih mladosti; Nataša Hudelja, predsednica Gospodarskega kluba, pa je povabila članice podjetnice in obrtnice, da se jim pridružijo. »Čas epidemije je priložnost za izobraževanje in čas, da se povežemo v družini.«

V nadaljevanju smo se seznanili z letnim poročilom Ženske zveze NSi, ki je bila kljub omejitvam ustvarjalna in iznajdljiva. Po štirih sejah v živo smo članice IO in Sveta ŽZ nadaljevale srečevanja na daljavo in svoje preusmerile na splet: na Facebook, na strankino spletno stran v rubriko Organizacijske oblike in e-pošto.

Večer smo sklenili z zahvalami in v pričakovanju prihodnjega letnega srečanja, 8. kongresa ŽZ NSi, ob jubileju, dvajsetletnici ustanovitve.  Do takrat si želimo zdravja, osebnega in poklicnega zadovoljstva ter čim več prijetnih trenutkov v krogu naših dragih.

Nadja Ušaj Pregeljc, predsednica ŽZ

V četrtek, 12. novembra smo se ob 18h srečale članice RO Ženske zveze Ljubljana mesto na daljavo, preko aplikacije ZOOM. Srečanje je pripravila Mojca Sojar, ki ga je tudi vodila. Krajši ali daljši čas je sodelovalo 8 udeleženk. RO se je v mesecu septembru pridruženo srečal tudi na Skupini za ženske, ki je bila letos ustanovljena v župniji Vič in na katerem je kot gostja sodelovala članica RO, gospa Silva Matos.

Novembrsko srečanje smo namenile seznanitvi z delovanjem poslancev naše stranke v parlamentu. Povabile smo mlado strokovno sodelavko poslanke skupine in predsednico Mlade Slovenije,  Katjo Berk Bevc, ki nam je predstavila vsa področja, na katerih sodeluje posamezen poslanec. Zanjo smo imele pripravljenih nekaj vprašanj, tudi o stanju v parlamentu in vlogi naše stranke v vladi, na katera je prijazno in izčrpno odgovarjala. Na srečanju je bila tudi naša članica Maja Šturbej, sicer doma iz Rogatca, ki pa trenutno službuje v Centru za socialno delo Vič-Rudnik. Tudi od nje smo želele izvedeti kako se ona sama in njene sodelavke/sodelavci spoprijemajo z epidemijo in vsemi stiskami ljudi, ki prihajajo v CSD. Iz njenih besed smo lahko razumele, da je stisk res veliko, tako tistih ki pridejo po rešitev na CSD in tudi zaposlenih v teh ustanovah, ker jih je po Majinih besedah veliko premalo, da bi lahko ažurno reševali.

Za začetku srečanja je Mojca Sojar pripravila kratko predstavitev zgodovine ženske volilne pravice in tri Slovenke, ki so vidno zaznamovale ženska gibanja in društva v 19. in 20. stoletju – Angelo Vode, Cilko Krek in Franjo Tavčar. To kratko predavanje je imelo namen spodbuditi vsako izmed nas, da spozna, da je njeno delovanje, na kateremkoli področju in ki je v dobro vseh, pomembno, pa čeprav se zdi, da deluje samo v majhnem krogu ljudi.

Naslednje srečanje RO ŽZ Ljubljana Mesto bo v začetku decembra,s kakšno bolj praznično temo.

EPP Women (Ženske zveze v Evropski ljudski stranki) je uradno združenje, namenjeno napredku žensk v Evropski uniji.  Združenje sestavljajo članice podobnih evropskih strank, vodi pa ga njegova predsednica, gospa Doris Pack. Združenje tvori enotno fronto za boj za enakost moških in žensk v Lizbonski pogodbi.

EPP Women je 13. novembra 2020 izvedla svoj letni dogodek prek videokonference. Tema konference je bila: Prihodnost Evrope. Lekcije, ki smo se jih naučile iz korona krize. Koronska kriza ima velik vpliv na Evropo. V videokonferenci so vodilne ženske preučile tako neposredne razmere kot tudi posledice krize za bližnjo prihodnost, ne samo na področju gospodarstva, temveč tudi na področju zdravstva, socialnega varstva ter digitalnih in zelenih strukturnih inovacij. Ta vprašanja so bila  analizirana z vidika pravic žensk in spola.

V drugem delu so potekale tri razprave v manjših skupinah na teme;

• Prihodnost Evrope: demokracija in demografija v času koronske krize;
• Koronska kriza in zdravstveno varstvo;
• Spodbude korone za digitalne inovacije, kulturo, izobraževanje in mladino.

Imela sem to čast, da sem se skupaj s predsednico Ženske zveze pri NSi, Nadjo Ušaj Pregeljc, udeležila video konference. Rada bi vam na kratko predstavila razmišljanja vodilnih predstavnic zveze EPP Women, na temo korone, kot sem si jih na konferenci zapomnila, zapisala in kateri poudarki so me nagovorili.

EPP women sodeluje pri EU politiki in se skupaj bori proti kovidu in proti posledicam kovida. Ženske sposobnosti so potrebne v tem času.

Koronska kriza je največja kriza sodobnega čas. Bojimo se stvari, ki jih ne vidimo, pa nam lahko uničijo življenje. V zdravstvu je v tem trenutku zaposlenih kar 67 % žensk. Danes ženske skrbimo za dom in družino, za šolanje otrok, za varnost v družini in smo zaposlene v rednih službah.  Ženske moramo paziti na svoje domove. Na nas je velika odgovornost in veliko dela. Če hočemo dobro Evropi, moramo ženske stopiti skupaj.

Poudarjeno je bilo, da moramo biti ženske vključene na vseh področjih. Da se zahteva vrednotenje enakega dela za enako plačilo za moške kot za ženske.

Kovid je povzročil že veliko brezposelnosti, veliko je brezposelnih žensk. V družinah se pojavlja vedno več nasilja. EPP Women spodbuja EU parlament, da se kljub koronski krizi še naprej bori za pravice žensk, proti nasilju nad ženskami, proti kršenju pravic žensk.

Danes se kar 97 % otrok šola od doma. Raziskave šole na daljavo so pokazale, da ena tretjina otrok ne uspeva dosegati standardov pri šolanju na daljavo. Kaj bo s temi otroki? Če bo tako stanje trajalo dlje časa, bo upadlo navdušenje nad šolanjem, med učenci in učitelji. 

EU ponuja možnosti za mlade, možnosti za ženske, da se vključijo v izobraževanja po internetu. EPP Women si prizadeva za vključevanje žensk v vse plasti življenja. Naš pogled je pomemben. Tako je pri delu z umetno inteligenco vključenih 45% žensk, tudi procent žensk na vodilnih položajih se povečuje.

Besedo je na koncu povzela Doris Peck z besedami spodbude: Ženske se v tej epidemiji posebej trudimo, da obdržimo življenje na nivoju, ne glede na okoliščine. Ostati moramo močne. Da bomo lahko močne, se moramo združevati, povezovati in držati skupaj.

S tem bomo pomagale vsem, pomagale naši širši domovi Evropi. To se od nas pričakuje in ne smemo razočarati. 

To je bil glas žensk v EU.

Zapisala

Karolina Korenčan,

podpredsednica Ženske zveze pri NSi

Predsednica RO ŽZ Orjana Curk je 29.10.2020 na Zoom povezavi zbrala dvajset udeleženk iz Slovenije in tujine. Članicam odborov iz krajev ob goriški meji in vipavskega so se pridružile gostje: poslanka DZ Tadeja Šuštar, zamejska novinarka Erika Jazbar iz Gorice, zdravnica Tanja Šušteršič iz Postojne, medicinska sestra Cecilija Pregelj iz Ajdovščine, iz daljne Argentine Maria Ivana Tekavec in Julka Furlan.

Pediatrinja Tanja in medicinska sestra Cecilija sta predstavili vsakdanje delo v zdravstvenih domovih v času epidemije, o naravi bolezni in zaščitnih ukrepih. Poslanka Tadeja je podelila svojo izkušnjo prebolevanja virusa Covid 19 in uporabo aplikacije OstaniZdrav. Gostji iz Argentine izhajata iz naših krajev: Ivana iz majhnega kraja ob Soči, Julka pa iz Vipavske doline. Obe poučujeta slovenščino v sobotnem tečaju v Buonos Airesu in od pomladi nepretrgoma preživljata karanteno doma. Zdravstvene in gospodarske razmere se slabšajo, državo pesti visoka inflacija in brezposelnost. Epidemija je takšne razmere še poslabšala. Med mladimi pa ostaja zanimanje za slovenščino in želja po spoznavanju korenin prednikov iz Slovenije. Novinarka Erika je primerjala prvi in drugi val epidemije v Italiji; po spomladanski hudi zdravstveni krizi grozi državi gospodarski polom. V zadnjem tednu smo slišali za demonstracije po številnih mestih, ki so se spremenile v nasilna zborovanja proti vladnim ukrepom. Spregovorila je o slovenski skupnosti, o zanimanju za slovenski jezik v krajih ob meji, o politiki in šolstvu. Tudi ostale udeleženke video srečanja so podelile svoje službene in družinske izkušnje preživljanja epidemije. Po dvournem pogovoru so se poslovile z optimizmom in v upanju, da bomo s skupnimi močmi zajezili bolezen ter se čez čas zopet družili v živo.

Že skoraj 30 let je, kar se vsako leto na kraju trpljenja in poniževanja slovenskih deklet, žena in mater daruje sveta maša. Kraj, ki se danes imenuje Podlesje, se je v letih po II. svetovni vojni, ko je bilo tam taborišče, imenoval Verdreng.

Vsako leto je po sveti maši tudi program, v katerem spregovori govorec o zaznamovanosti kraja in časa, v katerem je delovalo taborišče za »družbeno koristno delo« v Verdrengu. Letos sta bili govornici poslanka NSi Iva Dimic in bivša taboriščnica Lidija Drobnič. Prav gospa Drobnič najbolj ohranja in pooseblja spomin na kraj, za katerega verjetno ni slišalo dosti Slovencev. Ravno to je v svojem nagovoru izpostavila gospa Iva Dimic – da bo treba narediti vse, da se ta kraj, kamor so bile po koncu vojne, v »svobodnem času«, nasilno odpeljane zavedne Slovenke in v njem doživele najhujše teptanje človekovih pravic in dostojanstva, uvrsti na zemljevid krajev, ki morajo biti v narodovem spominu.

Gospa Lidija Drobnič, ki bo prihodnje leto praznovala častitljivih 90 let, je natančno in prodorno nanizala dogodke iz časa pred 70 leti, kot se jih še zelo dobro spominja in ki se pravzaprav ne bi smeli zgoditi. Spregovorila je tudi o aktualnem dogajanju v slovenski družbi in vsa prisotne na koncu nagovorila, na ostanejo dobri kristjani in odgovorni državljani.

Tudi tokrat so se dogodka udeležile članice Ženske zveze NSi, skupaj s predsednico Ženske zveze, Nadjo Ušaj Pregeljc.

Gospe Silva Matos, naša članica iz Ljubljane, je v času karantene pri založbi Družina izdala svojo peto knjigo Izviri vedrine. V njej odstira duhovne utrinke različnih področij medsebojnih odnosov v sedanjem času. V imenu Ženske zveze NSi ji čestitamo in želimo še veliko ustvarjalnih navdihov.

Celo drobna kapljica vode odseva čudovito stvarstvo. V lepi besedi odseva človekova duša. V tem skrivnostnem občudovanju je spoznanje, da je življenje, tudi moje življenje, en sam dar. To se me dotakne, ko sprejmem vse, kar je, ko rečem življenju da. Zavem se svoje lastne vloge, da skupaj z drugimi ljudmi lahko prinašam svetlobo v sivino, mrakobo dneva.

Zavem se tudi svoje majhnosti, a v povezanosti si naberem novih moči. Ko zaprem oči, se pred menoj zvrsti množica dogodkov, ki so me krepili in hkrati ohranjali moje bistvo. Od nekje priplavajo besede, ki so mi jih izrekli in so oblikovale mojo samopodobo. Nekatere so bile težke in sem jih razumela šele mnogo kasneje. Veliko pa je bilo tudi besed, ki so božale dušo in so se vedno znova prebile v ospredje moje zavesti. Kot žarek, ki osvetli hrepenenje po poti, ki je resnično moja. To je bilo hrepenenje po tem, kar sem, predvsem pa po tem, da bi se brez strahu znala obrniti k sočloveku. Globoka želja, iskanje, kako doživeti polnost ljubezni, izkušnjo prijateljstva, vse, kar človeku daje spodbudo, moč, priložnost za rast.

Ponovno in ponovno se potrjuje fenomen človeškega spomina. Bolečine so pozabljene, če jih le ne neguješ, vedno znova ne kličeš v ospredje. Ostaja predvsem spoznanje, koliko dobrega si bil deležen, čeprav je bila morda takrat dobrota, tudi težka beseda neprijetna, neudobna, celo boleča. Moje srce to sprejema s hvaležnostjo. Posebno dragocene so besede, ki so bile izrečene v pravem trenutku, na način, da so ostale v meni kot smerokaz, ki se ponavlja in ponavlja. Dragocen smerokaz posebno v kritičnem času. Saj nekoč nisi razumel, kaj pomenijo, a so bile preizkušene, pravi blagoslov. Pomagale so, da me je življenje prekalilo.

Ko je bilo izrečeno tisto, kar mi ni bilo všeč od nekoga, ki me je imel rad, me je včasih pretreslo, a vendarle sem to doživljala kot skrb, ne toliko kot nerazumevanje. Bila pa sem razočarana, ker so mi delali krivico, me brezobzirno ponižali iz zavisti ali sebičnosti. A tudi zaradi dvomov in stisk so se izkristalizirale najgloblje in najbolj bistvene plati moje osebnosti. Bistveno je, da so se z menoj pogovarjali, mi s svojimi zgodbami, svojimi odzivi, besedami dali priložnost, da jemljem iz njihovih spoznanj, njihovega bogastva. Kako lepo se je spomniti pogovorov, ko si se počutil slišanega, ko so te opazili, prisluhnili tvojim občutkom, iskreni pripovedi o sebi. Ko ni bilo treba veliko besed, a so bile besede močne, trdne, svetle.

Ko me je zelo strog, a pravičen, dober profesor slovenščine potem, ko je prinesel v razred naše proste spise, ki jih je ocenil, povabil naj vstanem in vsemu razredu preberem, kar sem napisala. Ko je opazil moj talent, moje besedno bogastvo, takratni besedni zaklad, ki se je pokazal ob dobrohotni spodbudi, prišel na dan. Profesor mi je namenil iskrene besede, ki so naravnale mojo samopodobo, da se je ne samo utrdila, ampak tudi osvetlila, polepšala mojo Pot.

Silva Matos

Ljubljanski odbor Ženske zveze je imel v četrtek, 18. junija prijetno predpoletno srečanje v kavarni Švicarije, enega izmed biserov ljubljanskih stavb. V začetku je sicer izgledalo, da se se bomo kar polnoštevilno zbrale, vendar pa smo vse angažirane na tolikih področjih, da je težko vse uskladiti. Pogovor je, od kratke predstavitve zgodovine stavbe Švicarije ali Hotela Tivoli, tekel o aktualnih dogodkih tako v Ljubljani, kot tudi v Sloveniji. Posebej smo se razgovorile o Plečnikovem stadionu, ker nas vse žalosti njegov propad in prepočasna obnova. Mestna svetnica Mojca Sojar je predstavila nekaj vodenih ogledov po Ljubljani, ki jih ponuja Turizem Ljubljana. Svoja mnenja smo povedale tudi o plakatih T-2, ki so nas vse zmotili. Posebej pa nas je razveselil obisk mladega poslanca NSi Andreja Černigoja, ki nam je še dodatno pojasnil dogajanje v slovenski politiki in parlamentu. Želel smo si tudi ogledati prostore Švicarije, ki so odprti za javnost, vendar pa so bili ob koncu našega pogovora žal že zaprti, tako da bo potrebno srečanje še kdaj ponoviti.

Pred leti sem prvič obiskala Afriko in doživela kulturni šok. Z delegacijo Evropskega parlamenta smo obiskali Mali, ki spada med najrevnejše države na svetu. Mamice z majhnimi otroki so ležale na ulici ob kanalih, polnih smeti in smrdeče brozge. Malo večji otroci so nam sledili in nas prosili za denar. Ko smo si ogledovali skladišče bombaža, nas je obkrožala gruča otrok. Zdel se mi je pravi trenutek, da vzamem iz torbe polno vrečko kemičnih svinčnikov in jih razdelim otrokom. Kakšna napaka! Otroci so se zapodili proti meni in drug drugemu vlekli svinčnike iz rok, nazadnje so se zanje celo stepli. Mene je bilo sram, da sem s svojim nepremišljenim dejanjem povzročila kaos, namesto veselja pa zavist, ki je pripeljala do pretepa. Bilo je še nekaj pretresljivih prizorov na ulici, ko se človek vpraša, ali je to sploh mogoče. Povsod pa skupine umazanih otrok z velikimi radovednimi očmi. Spremljali so nas z iztegnjeno roko in prošnjo za kose obleke. Kakšen absurd – tretja država na svetu po proizvodnji bombaža, pa ljudstvo prosi za oblačila. No, tudi tukaj poznajo bogastvo. Slovesna večerja je bila v predsedniški palači, ki se je vsa bleščala od razkošja, kakršnega nimajo niti najbogatejši evropski vladarji.

Ko sem se z letalom vračala domov, se nisem mogla načuditi zelenju in svežini moje domovine. Slovenija se je ravno odevala v razkošno spomladansko obleko. Vse je zelenelo in cvetelo, sonce je metalo svoje prijazne žarke na hribe in doline pod nami. Z iskreno hvaležnostjo sem zavzdihnila, kako lepa in bogata je naša dežela. In tudi je, samo premalokrat se tega zavedamo.

Zakaj takšen spominski uvod? Zato, ker lahko naredimo veliko primerjav in poučnih zaključkov. Ko se je zaradi pandemije skoraj zaustavilo življenje, so se številna podjetja znašla v težavah, čez noč so morali ustaviti proizvodnjo, zapreti hotele, restavracije…. Zdravstveni delavci so imeli polne roke dela in veliko skrbi, nova vlada pa pred seboj velik izziv z nabavo medicinske in zaščitne opreme. Mnogi so garali od jutra do večera, se žrtvovali in iskreno pomagali v tej izredni situaciji. Drugi pa kar naenkrat časa na pretek. Nekateri ga tudi niso znali koristno porabiti niti zase, kaj šele za dobro skupnosti. Pa se je odkrilo, da je bilo tudi nekaj takšnih, ki so to situacijo videli kot priložnost za polnjenje žepov. Ob odkritju sumljivega početja pa se je dvom razširil tudi na tiste, ki so delali iskreno in dobro, sedaj pa so padli v isti talilni lonec. Namesto zahvale, so bili deležni zgražanja. Namesto hvaležnosti zaradi subvencij in posebnih ukrepov, nezadovoljstvo, ker zakon ne more predvideti vseh situacij. Koliko našega denarja se je že v preteklosti zaradi nepoštenih ljudi in koruptivnih poslov steklo iz Slovenije v davčne oaze in je za državo najbrž za vedno izgubljen. Zaradi tega imamo manjše pokojnine in štipendije, slabše opremljene bolnišnice, manj državnih domov za ostarele in še bi lahko naštevali.

Ni čudno, da so ljudje postali še bolj nezaupljivi do politikov in nenehno iščejo nove rešitelje. Še tisti, ki si prizadevajo delati odgovorno in pošteno, padejo v to vročo godljo, labirint laži, podtikanj in polresnic, ko nihče več ne ve, kaj je laž in kaj resnica. Kdor si upa razkriti sporne prakse, se bo kmalu našel tudi njegov greh, pa čeprav privlečen za lase ali samo fotomontaža, morda le nesramen čivk, da mu bo kmalu žal, zakaj je spregovoril in povedal resnico. Kdor nima za seboj medijske podpore, težko spreminja stvari. Tisti, ki imajo svoje medije, socialna omrežja s svojimi plačanimi aktivisti, imajo močnejše zvočnike, četudi so v službi laži. In ljudje jih bolje slišijo. Večkrat ponovljena laž postane resnica. Nekateri nasedejo iz nevednosti, drugi zato, ker jim takšna »resnica« ustreza.

Številni ljudje, ki vedo, kaj se dogaja, molčijo ali pa se delajo, da nič ne vedo. Tako je bilo pri gradnji avtocest, kjer se je obračalo veliko denarja, tako naj bi bilo pri nabavah medicinske opreme že v preteklosti. Povsod tam, kjer je veliko državnega denarja, je tudi veliko pristavljenih piskrčkov. Poštenemu človeku je težko verjeti, da pri tem barva piskrčkov sploh ni važna. Ko na glas delijo ljudi na leve in desne, je to le predstava za ljudi, sicer pa se odlično sodeluje. Ko gre za piskrčke, seveda. Čedalje pogosteje se pojavlja vprašanje, kako presekati ta gordijski vozel? Še včeraj je nagajal, danes se pritožuje, ko njemu nagajajo in vračajo drugi. V naši rajski deželi je toliko nezadovoljstva, laži, obtoževanja in metanja vseh v isti koš. Ljudje bi radi mirno živeli, pa se jezijo. Jeza je močno čustvo, ki ljudi deli in ustvarja prostor za skrajnosti. Bivši režim je uspešno naštudiral psihologijo množic, zato je lahko peščica vladala večini. Nekateri še danes črpajo iz tega znanja. In tudi propaganda je bila tako močna, da sploh ni bilo dvoma, da smo mi najboljši na svetu. Potem pa najboljša država z najboljšim režimom in najboljšimi politiki bankrotira in gre na smetišče zgodovine.

Vladavina prava, svoboda govora in poštenost so bistvene kategorije za ohranitev demokracije in samostojne države. Osveščeni državljani, ki se ne bojijo na glas povedati resnice in si upajo za te vrednote tudi izpostaviti, lahko stvari spreminjajo. To velja za tiste, ki volijo levico, desnico ali sredino ali pa na volitve sploh ne hodijo. Ko bo poštenost spet pomembna kategorija pri izbiri voditeljev, se bodo stvari same od sebe spreminjale. Dokler pa je najpomembnejše merilo to, da je naš ali da je do sedaj veliko naredil, četudi na nepošten način, pa se bomo vrteli v začaranem krogu.

Slovenci nismo razdeljen narod, pač pa nas nenehno delijo tisti, ki imajo od tega koristi. Smo ljudje, ki imamo samo različne poglede na svet. Duh resnice pa nas osvobaja in spreminja stvari na bolje. Kje so ljudje, ki ga slišijo in so ga pripravljeni deliti z narodom?

Imenje, 1. junija 2020                                                                                           Ljudmila Novak,

evropska poslanka

Ob nastopu nove 14. slovenske Vlade ter razglasitvi ministrov iz vrst NSi sem prejela povabilo za delo v kabinetu Ministra za infrastrukturo. Po primopredaji poslov v sredini meseca marca smo na ministrstvu zavihali rokave in pričeli delati. Delo je zaradi trenutnih razmer v luči virusa izredno intenzivno in zahteva človeka, ki je delu predan vsakodnevno. V kabinetu ministra opravljam delo na področju odnosov z javnostmi ministra in sem tudi del ekipe odnosi z javnostmi ministrstva. Mentor, ki me vsakodnevno usposablja za čimbolj strokovni kader na področju odnosov z javnostmi je legenda slovenske nacionalne ter komercialne televizije, nekdanji voditelj oddaje Dnevnik, urednik informativnega programa na POP TV in trenutni vodja odnosov z javnostmi Boštjan Lajovic. Menim, da si boljšega mentorja ne bi morala niti zamisliti. Opravljam tudi delo koordinatorja med ministrstvom in stranko. Upam, da bom s svojim delom veliko doprinesla tako ministru kot tudi naši stranki.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je v svojem kabinetu zbral pester nabor predstavnic nežnejšega spola z različnih koncev Slovenije.

Mateja Ribič, državna sekretarka
Mateja prihaja z Dolenjske, kjer je bila preteklih sedem let direktorica doma starejših občanov v Trebnjem. Je diplomirana pravnica, ministra Ciglerja pa je spoznala na Javnem skladu za kadre in štipendije, kjer sta bila sodelavca. Kot državna sekretarka se zlasti ukvarja z delovnimi razmerji ter pravicami iz dela, trgom dela ter zaposlovanjem, enakimi možnostmi in kohezijsko politiko. Med prostim časom s krajšimi izleti rada raziskuje Slovenijo in sosednjo Italijo, uživa v dobri hrani, dopust pa najraje preživlja v hribih.

Mojca Erjavec, vodja kabineta ministra
Mojca je Korošica, ki je petnajst let živela v Bruslju in delala za Evropsko unijo. Je diplomirana profesorica angleščine in nemščine ter magistra evropskih študij. V kabinetu skrbi za vodenje, organizacijo in strateško komunikacijo. Morda se je spomnite tudi z evropskih ali državnozborskih volitev, kjer je kandidirala za poslanko. Sicer pa rada kuha in peče, je navdušena plavalka in ljubiteljica živali, zlasti mačk.

Dr. Alenka Šverc, svetovalka ministru
Dr. Alenko Šverc poznamo kot zapriseženo Mariborčanko, ki je v svoji dolgoletni karieri nanizala že številne uspehe. Doktorica teologije s Papeške univerze v Rimu je predavala na ljubljanski teološki fakulteti. Kot državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo je v letih 2004-2008 prispevala k uresničevanju izobraževalne politike NSi. Veliko truda je vložila v razvoj medgeneracijskega centra Antona Martina Slomška v Mariboru, vzorni primer medgeneracijske solidarnosti za vso Evropo. V kabinetu skrbi za finančna vprašanja ter evropske in splošne zadeve.
Maruška Pleničar, predstavnica ministra za stike z javnostjo
Maruška je diplomirana kulturologinja s Fakultete za družbene vede. Delovne izkušnje si je pridobivala v številnih medijih in z organizacijo dogodkov. Tri leta je na Hitradiu center in Rock radiu vodila marketinški oddelek in načrtovala oglaševalske kampanje. V kabinetu skrbi za javno podobo ministra, kar zlasti pomeni skrb za družbene medije. Maruška tudi rada kuha in se druži s prijatelji. Med prostim časom uživa na morju ali pa potuje povsod po svetu.