ZELENA ZVEZA

Norveška je še do nedavnega veljala za »zeleni« vzor ostalim državam. S svojimi bogatimi subvencijami je stimulirala prehod z vozil z motorji na notranje izgorevanje na električna vozila in tako ustvarila enega najuspešnejših trgov za avtomobile na baterijski pogon. V letošnjem letu je bilo kar 96 odstotkov nakupov novih osebnih avtomobilov električnih vozil ali hibridov. Teslin Model Y je postal najbolje prodajano vozilo v zgodovini Norveške. Prehitel je celo Volkswagnovega kultnega Hrošča letnik 1969. A prehod v »zeleno prihodnost« ne poteka brez težav.

Prehod na električne avtomobile so Norvežani spodbudili z davčnimi odpustki, ki jih želijo danes ukiniti. Norveški vozniki električnih vozil so bili deležni izjemnih spodbud. Za razliko od ostalih voznikov jim ni bilo potrebno plačevati cestnin, parkirnin, prav tako so lahko brezplačno koristili prevoze s trajekti. Za nameček pri nakupu električnih avtomobilov ni bilo potrebno plačati davka na dodano vrednost, niti uvoznih dajatev, ki so v Norveški tradicionalno visoke.

Omenjene spodbude so posledično ustvarile občuten proračunski primanjkljaj. Že tako zanemarljiv globalni delež izpustov toplogrednih plinov se je še dodatno zmanjšal, na drugi strani pa so davčni odpustki in subvencije samo v preteklem letu ustvarile štiri milijardno luknjo v proračunu. Po drugi strani prehod na električne avtomobile ne rešuje vseh prometnih težav, s katerimi se soočajo.

Vozniki pa se soočajo še z enim hudim problemom – z nezanesljivo mrežo polnilnic za električne avtomobile. Ta še ni zadostno razvita, da bi omogočala brezskrbno mobilnost, kot je to mogoče z vozili z motorji na notranje izgorevanje. Vozniki se pogosto znajdejo v čakalnici, še posebej takrat, ko je povpraševanje po električni energiji največje. Pojavlja se tudi težava s plačilnimi metodami. Kot pojasnjuje Braadland, morajo imeti vozniki električnih vozil naloženih 10 do 15 različnih aplikacij za plačevanje polnjenja baterij.

Norveške oblasti pa že razmišljajo o novem ambicioznem cilju, in sicer zmanjšanju števila vozil na cestah in spodbujanju državljanov, da se na pot raje podajo peš, s kolesom ali avtobusom. Kako pa narediti hojo in javni prevoz bolj privlačen? Tako da podražiš nakup električnih vozil, še najlažje z ukinitvijo davčnih in finančnih spodbud.

Povzeto po S-ITS

Minilo je dobro leto dni delovanja nove organizacijske oblike znotraj Nove Slovenije; Zelene zveze NSi. Skladno s sprejetimi Pravili, se je sklicala letna konferenca celotnega članstva, ki je potekala v Hotelu Grof na Vranskem in sicer v torek 22.11.2022. Po sprejetem dnevnem redu konference, sta člane nagovorila predsednik NSi g. Matej Tonin ter novo izvoljena županja Vranskega ga. Nataša Juhart. Nato je sledila obravnava in sprejem letnega poročila, ki ga je predstavil predsednik zveze g. Nejc Vesel.

Pri točki potrditve Letnega programa dela 2023 je potekala daljša razprava članov in vodstva, saj se določene zadeve v prejšnjem letu niso izkazale za učinkovite ter posledično zveza v javnosti ni bila tako slišna, kot je bilo planirano. Na koncu je bil sprejet sklep, da se Letni program dela 2023 pošlje v razpravo vsem članom preko emila, ter se dopolnjen sprejme do konca leta. Prav tako je bil sprejet sklep in sicer, da se število članov Upravnega odbora v novi sestavi 2023 zmanjša iz sedanjih 21 na 12 članov. Nato je sledilo strokovno predavanje ga. Karmen Kopecky na temo »Oceani in podnebje«.

Konferenca se je zaključila ob prijetnem druženju ter manjši pogostitvi.

Zelena zveza NSi

Mednarodna Organizacija združenih narodov na ta dan posveča posebno pozornost vlogi oceanov v našem vsakdanu in spodbuja k raznim aktivnostim za zaščito oceanov in trajnostno rabo morskih virov. To je dan, ko imamo priložnost za korak h globalnemu ozaveščanju pomena oceanov za korist človeštvu. Gre tako za posamezno kot skupno dolžnost do narave.

Oceani predstavljajo začetek življenja na Zemlji. Pokrivajo tri četrtine zemljine površine, imajo ključno vlogo pri svetovnem podnebnem sistemu, proizvajajo kisik in vpijajo ogljikov dioksid iz ozračja. So pljuča našega planeta. Ponujajo hrano in hranila tako živim bitjem, ki jo naseljujejo, kot tudi nam, so pomembni regulatorji svetovnega podnebja in so gospodarsko pomembni za številne države po svetu za turizem, ribolov in druge morske vire, kot je nafta. Oceani so dejavniki številnih meteoroloških pojavov, vplivajo tudi na nastanek orkanov in tornadov, suše ali poplav na določenih območjih planeta.

Spremembe v podnebju, ki jih povzročajo naraščajoči nivoji toplogrednih plinov v ozračje, se bodo izražale tudi kot spremembe v oceanih. Morska gladina bo naraščala in zakisala ocene, s tem pa bodo ogroženi morski ekosistemi in obmorske skupnosti. Scenariji podnebnih sprememb predvidevajo, da se bodo razlike še povečale. Pogostost poplav in suš bo še spremenila mnoge reke po svetu in bo imela hude družbeno-gospodarske posledice. Zato je nujna takojšnja ublažitev, zaščita, obnovitev in prilagoditveni ukrepi.

Če opustimo skrb do oceanov, povečamo težave nas samih. Človeško dobro počutje in zdravje, gospodarska blaginja in stabilno ozračje je odvisno od zdravih oceanov. Odločimo se sami kaj lahko še naredimo za ublažitev posledic za prihodnje generacije.

Sodobni način življenja je spremenil marsikaj v našem ritmu življenja. Sprejeli smo veliko predpisov, ki hrano, vodo spreminja v tržno blago in ga moramo transportirati v embalaži, ki ni več v tolikšni meri povratna. Kaj to pomeni? Skoraj težko opazimo na trgovskih policah stekleno embalažo za pijače, vse pripravljeno meso je v plastični embalaži. Skoraj ni živila, ki ne bi bila na trgovskih policah lepo pakirana. Predpisi HACAP zahtevajo od proizvajalcev, da dosledno spoštujejo pravila, ki smo jih kot država sprejeli in ob tem nastajajo ogromne količine embalaže. In ogromne količine te embalaže končajo v naravi- rekah, morjih, na črnih odlagališčih. Tudi v slovenskih rekah je bila razpadla plastična embalaža-mikroplastika odkrita v številnih ribah, rakih. Podobno je in še slabše v morjih.

Torej se nam odvržena embalaža vrača na krožnike in v naša telesa. Podobno se nam dogaja s pitno vodo, ki jo zaradi onesnaženj moramo črpati iz čedalje globjih vrtin. Tudi vpliv kislega dežja v Sloveniji ni zanemarljiv, saj podjetja v Padski nižini pošiljajo nad Slovenijo ogromne količine strupenih plinov.

In kako se to odraža na naravi na človeku? V velikem porastu so raki debelega črevesa, pljuč, jeter, kože… Veliko živalskih in rastlinskih vrst je izginilo zaradi našega potrošniškega načina življenja. Svetovni oceani so prazni zaradi enormnega izlova rib, zaradi prekomerne uporabe škropiv in gnojenja se spreminjajo pogoji za živali. Se bodo štorklje izselile iz Prekmurja? V velikem porastu so raki debelega črevesa, pljuč, jeter, kože…

Okolje varujemo zaradi nas samih, zaradi naših potomcev. In kaj lahko naredi vsak posameznik?

Cenimo doma pridelano hrano, sami pridelajmo čim več na domačem vrtu, skrajšajmo dobavne verige, z naravnimi viri ravnajmo skrbno, ločujmo odpadke…

Predsednik Zelene zveze NSi Nejc Vesel  se je v začetku tedna udeležil konference o gradbeništvu v Portorožu na temo: Kaj lahko gradbeni sektor pričakuje po volitvah?

Organizator konference, Častnik Finance, je na okroglo mizo povabil več predstavnikov koalicijskih in opozicijskih strank. Odzvali so se predstavniki NSi (Nejc Vesel), Povežimo Slovenijo (Gregor Perič), SAB (Andrej Rajh), SD (Milan M. Cvikl) ter Gibanje Svoboda (Dimitrij Zadel).

V začetku pogovora je beseda tekla o že začetkih državnih investicijah, planu novih investicijah ter kako bodo same volitve vplivale na gradbeništvo kot sektor. Poleg tega je bilo govora še o globalni politični negotovosti, rastočih cenah posameznih materialov v gradbeništvu ter težavah pri dobavah le-teh.

Na koncu je bil predstavljen še vidik pomanjkanja strokovnega kadra v tej panogi, visoki obdavčitvi plač ter težavah pri pridobivanju delovnih dovoljenj.