Zvonko Lah: Oči iz Ljubljane ne vidijo problemov kmetov v Halozah ali Beli Krajini

»Apeliram na vlado, da razmisli o vlogi Sklada kmetijskih zemljišč pri prodaji kmetijskih zemljiščih, ki so v lasti države. V uporabo naj jih da tistemu, ki bo čim več doprinesel, zagotovil čim večjo samooskrbo in zagotavljal tudi, da bo kmetijsko zemljišče uporabljano ne pa porabljeno. Mi moramo zemljo uporabljati ne pa porabljati,« je ob obravnavi predloga zakona o kmetijsko-gospodarski zbornici povedal poslanec NSi Zvonko Lah.

Špekulacije z nakupi kmetijskih zemljišč so resen problem

Poslanec NSi je opozoril na problem špekulacij pri prodaji občinskih zemljišč. »Občine v Sloveniji ne morejo kupiti kmetijskega zemljišča. V Avstriji je to drugače, saj potem ta kupljena zemljišča spremenijo v stavbna in tudi komunalno opremijo ter jih po najnižji možni ceni dajo naprej gospodarstvu ali za stanovanjsko gradnjo. Pri nas pa imamo uzakonjenje špekulante, ki nakupijo zemljišča, občina zgradi infrastrukturo, špekulantje 10-kratno “pokasirajo” in na koncu investitorji odidejo. Taka je naša politika,« je povedal Zvonko Lah.

Skladu kmetijskih zemljišč svetuje, da nekaterim lastnikom, ki si zaradi različnih razlogov ne želijo več opravljati kmetijske dejavnosti, organizira brezplačni prepis svojih zemljišč na sklad.. »Ta pa naj potem gospodari s temi kmetijskimi zemljiški, saj s katastrskim dohodkom in davkom na nepremičnine, ljudi samo bremeni,« je poudaril Lah.

Kmete bremenimo z administrativnimi in birokratskimi ovirami

Opozoril pa je tudi na mnogo primerov, kjer kmetje zaradi administrativnih in birokratskih ovir svoja zemljišča brezplačno oddajajo skladu. Zaradi tega problema so kmetje v Sloveniji izgubili že 500 tisoč hektarjev zemlje. »Imamo že skoraj 80 % kmetijskih zemljišč na območju z omejenimi dejavniki kmetovanja, kjer kmetje ne morejo biti konkurenčni evropskim kmetijam. Dušimo pa jih še z administrativnimi in birokratskimi ovirami,« je povedal poslanec NSi in dodal: »Oči iz Ljubljane pa ne vidijo kaj se dogaja, v Halozah ali pa v Beli krajini. Žalostno je, da smo v 100 letih izgubili polovico kmetijske zemlje. Od milijon hektarjev smo prišli na 470 tisoč hektarjev.«