Ženske sekcije pomladnih strank ob referendumu: Gre za napad na družino, od katere je odvisen obstoj naroda

DELITE TA
PRISPEVEK
03.12.2015, NSi

Ženska zveza NSiSvetovni slovenski kongres je včeraj gostil javno tribuno, ki so jo pripravile ženske sekcije pomladnih strank. Na njej so gostje razmišljale o tem, ali je družina še osnovna celica družbe. Še pred tem so predsednice Ženske zveze N.Si, Ženskega odbora SDS in Slovenske ženske zveze pri SLS, Mojca Kucler Dolinar, Alenka Jeraj in Vesna Starman na novinarski konferenci povedale, zakaj nasprotujejo noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, o kateri se bomo izrekali na referendumu 20. decembra. Opozorile so, da gre za napad na družino, od katere je odvisen obstoj naroda.

Kucler Dolinarjeva in Jerajeva sta spomnili, da je bila novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v Državnem zboru sprejeta po skrajšanem postopku. “Po raziskavah in tudi sicer v slovenski družbi je družina na prvem mestu med vrednotami, zato bi pričakovali, da se spremembe na področju družine izvajajo počasi oziroma se o njih temeljito pogovorimo,” je dodala Jerajeva. Po njenih besedah je bilo mnogo vprašanj odprtih že pred leti, ko je bil na referendumu zavrnjen družinski zakonik. Probleme družin in tudi istospolnih skupnosti bi v tem času lahko skušali odpraviti. “Moj vtis je bil, da se bo takrat odprla razprava o tem, da se bodo delale raziskave, primerjave, da se bomo o teh stvareh pogovarjali in skupaj prišli do zaključkov, dogovora, kako naj rešujemo določene probleme. Vendar se v resnici nekaj takega ni dogajalo. Ves čas lahko spremljamo le podtalno kampanjo za sprejemanje vseh vrst skupnosti.” Jerajeva je navedla še, da je bil v času prve vlade Janeza Janše sprejet zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Presojalo ga je ustavno sodišče, ki je, tako Jerajeva, zapisalo, da je istospolna partnerska skupnost podobna zakonski zvezi in ne enaka. Da so s posegom ustavnega sodišča v omenjeni zakon rešene tudi težave, povezane z dedovanjem, ki ni bilo primerno urejeno, je dejala Kucler Dolinarjeva. Kot je še dodala, ustavno sodišče nikoli ni reklo, da bi bila veljavna ureditev zakonske zveze protiustavna.

Kucler Dolinarjeva je tudi prepričana, da želijo predlagatelji novele zakona, ki ukinja zakonsko zvezo kot zvezo med možem in ženo ter jo opredeljuje kot zvezo dveh oseb, vnaprej odreči pravico do mame in očeta. “Mama in oče sta tista, ki ju nihče ne more enakovredno nadomestiti, a ne zato, ker bi to hotela sama oziroma bi to hotela neka konzervativna stranka, ampak zato, ker jima je to dano po naravi. Vse ostalo je, kot bi hoteli, da hruška zraste na jablani.”

Da se stroka strinja, da sta za vzgojo otroka pomembna lika mame in očeta, je poudarila Starmanova. “Zrela človeka, ki se imata rada, se odločita za otroka. Njuna naloga ni le, da ga rodita, ampak tudi, da ga vzgojita v samostojnega, odgovornega in kompetentnega državljana.” Starmanova je napade na tradicionalno družino, v kateri naj bi se po trditvah nasprotne strani dogajala nasilje in alkoholizem, označila kot neumestne in nesramne. “Strinjam se, da so tudi takšne družine, a to ne pomeni, da so to tradicionalne družine. To so družine s težavami, družine v stiski, s katerimi bi se morali ukvarjati.” Starmanovi se tudi zdi, da bi morala država na področju družinske politike narediti več. “Ne s tem, kot želi zdaj, torej z izenačenjem vseh možnih oblik skupnosti, ampak s tem, da se opolnomoči družino, kot obstaja v naši državi.”

Tako Starmanova kot Kucler Dolinarjeva sta opozorili še na breme žensk, ko jih bodo homoseksualni pari prosili za nadomestno materinstvo. Tiste, na socialnem robu, bi lahko postale žrtve. Jerajeva pa je omenila tudi teorije spola, ki se jih med drugim skuša uveljaviti prek novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.