Za večjo varnost

DELI:
08.12.2015, NSi

NATOvrh“Boj proti terorizmu” je bila v Sloveniji zelo dolgo zgolj abstraktna fraza, v prihodnje bo postala ena izmed pomembnejših nalog vsakokratne vlade. Za učinkovit boj proti terorizmu oziroma boljšemu zagotavljanju varnosti že danes predlagam: 1. povečanje proračunskih sredstev za varnost in obrambo, 2. oblikovanje zavezništev v EU (višjegrajska četverica) in na Balkanu (Makedonija, Srbija), ki nam bodo pomagali ohraniti schengenski režim in omejiti migracijske tokove, 3. podpora diplomatskim in vojaškim aktivnostim, ki prispevajo k stabilizaciji razmer na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki in 4. povečanje razvojne pomoči državam v težavah.

V teh dneh v Washingtonu na letnem Parlamentarnem transatlantskem forumu ocenjujemo sodelovanje držav na obeh straneh Atlantika pri rokovanju z današnjimi varnostmi izzivi. Negotovost in številne varnostne grožnje so namreč značilnost današnjih dni. Poslanci NATO parlamentarne skupščine smo se strinjali, da terorizem, konflikti na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter ruske aktivnosti na vzhodu Evrope terjajo še več sodelovanja med članicami NATO. Današnje varnostne grožnje ne more odpraviti nobena država individualno, ampak je nujno še večje sodelovanje. Poslanci smo se strinjali, da je v tej luči potrebno izboljšati izmenjavo obveščevalnih informacij, povečati usklajenost aktivnosti na kriznih območjih in povečati obrambne zmogljivosti držav, zlasti v Evropi.

Če hipotetično predpostavimo, da zaveznikom še danes uspe uničiti Islamsko državo, to še ne pomeni, da smo odpravili vzroke, iz katerih je zrasla Islamska država. Slaba infrastruktura, slabe ekonomske razmere, konfliktna in koruptivna politična kultura spodbuja občutek brezperspektivnosti na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter spodbuja odseljevanje in ustanavljanje terorističnih organizacij. Za dolgoročno rešitev problema je ključno, da razvite države povečamo razne oblike razvojne pomoči, predvsem najdemo diplomatske ali vojaške rešitve za ustavitev vojn.

Slovenija danes žal ni kredibilna članica NATO. Slovenija ne izpolnjuje zavez, ki jih je sama dala zavezništvu. Slovenija ne želi sodelovati v operacijah visoke intenzivnosti. Zavedati se moramo, da članstvo ne prinaša zgolj koristi, ampak tudi dolžnosti. Težko pričakujemo, da bomo od zavezništva zgolj dobivali, ničesar pa zavezništvu ne bomo prispevali. Če želimo resnično prispevati k povečanju zmogljivosti zavezništva, potem se mora Slovenija specializirati na področjih t. i. nišnih zmogljivosti, kjer je Slovenska vojska dobra in lahko ponudi tovrstno strokovno znanje.

Ne moremo se več sprenevedati, da živimo v varnostnem balonu. Smo del razvitega sveta, ki ga Islamska država in druge teroristične organizacije želijo destabilizirati in nam vsiliti svoje vrednote, ki nasprotujejo našim vrednotam, ki izhajajo iz grško, rimskega in krščanskega izročila. Rešitev ni, da se potuhnemo in čakamo, da gre nevarnost mimo nas. Prav je, da se za svoje vrednote odločno postavimo. Seveda zahodnoevropske države delajo številne napake v boju proti terorizmu, to pa je zgolj dodaten razlog za našo večjo aktivnost. Da to lahko storimo potrebujemo: 1. jasno vizijo in 2. aktivnega zunanjega ministra. Žal nič od tega nimamo.

Potem, ko se je v zadnjih letih naš obrambno-varnosti proračun praktično razpolovil, je sedaj čas, da začnemo izdatke za obrambo in varnost povečevati. Ker v zadnjih letih nismo vlagali v razvoj in zelo malo v vzdrževanje, je jasno da, je naš obrambno-varnostni sistem stagniral, morda celo propadal. Dlje kot bomo odlašali s povečanjem sredstev za obrambno-varnostni sistem, večjo škodo bomo povzročili in težje ga bo obnoviti.

Za doseganje naših nacionalnih interesov je ključna dobra zunanja politika. Pri doseganju naših ciljev so ključna zavezništva. V okviru EU se moramo nasloniti na države, ki imajo podobne težave in tudi cilje kot Slovenija. Z višjegrajsko četverico imamo veliko skupnega, na ekonomskem kot tudi varnostnem področju. Na Balkanu moramo podpreti države, ki nam lahko pomagajo pri boljšem obvladovanju migracijskih tokov.

 

mag. Matej Tonin, slovenski predstavnik v Parlamentarni skupščini NATO