V Sloveniji je področje psihoterapije še vedno zelo neurejeno

DELITE TA
PRISPEVEK
18.01.2017, NSi

Vrtovec»Po mnenju strokovnjakov potrebe po psihoterapiji med prebivalstvom naraščajo. V Sloveniji smo močno soočeni s problemom alkoholizma, epidemično narašča število duševnih motenj, prav tako ostaja stopnja samomorilnosti med najvišjimi v evropskem prostoru. Zato moramo področje psihoterapije čim prej urediti in postaviti ustrezne standarde,« je na današnji nujni seji odbora za zdravstvo, ki jo je zahtevala NSi, dejal Jernej Vrtovec.

Vrtovec: Soočamo se s pomanjkanjem psihoterapevtov

Vrtovec je uvodoma pojasnil, da so psihoterapijo v preteklosti pri nas izvajali predvsem psihiatri in klinični psihologi. Zadnjih trideset let pa je vse več pripadnikov drugih poklicev – socialni delavci, pedagogi, teologi, sociologi, andragogi, pravniki, ekonomisti, ipd., ki so se usposobili še za psihoterapevta. Opozoril je, da Slovenija na področju psihoterapije zaostaja za razvitimi državami, a ne samo po pravni neurejenosti tega področja. »Gre tudi zato, da se bomo morali soočiti še z naslednjimi ključnimi izzivi: pomanjkanje psihoterapevtov in svetovalcev, poklic psihoterapevt ni registriran, obseg storitev ne sledi potrebam, velike razlike v kvaliteti in ceni ter teritorialno neenakomerna dostopnost psihoterapevtskih in svetovalnih storitev, ni vzpostavljen register psihoterapevtov in svetovalcev, niti supervizorjev, ni nadzora nad ustreznim izvajanjem tovrstnih storitev skladno z evropskimi standardi, pravice pacientov niso zaščitene pred zlorabo in šarlatanstvom, prav tako poteka velik del dejavnosti v okviru sive ekonomije,« je pojasnil poslanec NSi.

Akreditiran samo en študijski program

Omenil je tudi, da bo potrebno več storiti tudi pri razvoju akreditiranih visokošolskih programov psihoterapije in psihosocialnega svetovanja. »Trenutno se izvajajo akreditirani programi na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, na Teološki fakulteti v Ljubljani in na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Psihoterapija se pretežno opravlja kot drugi poklic, zaenkrat obstaja samo en akreditiran študijski program, kamor je mogoč vpis takoj po opravljeni maturi. Veliko je neizkoriščenih možnosti sodelovanja med akademskimi ustanovami in neakademskimi organizacijami, pa tudi med psihoterapevti različnih pristopov,« je izpostavil in dodal:

»Posamezniki lahko pri nas pridejo do psihoterapevta na lastno pobudo, preko osebnega zdravnika ali psihiatra. Povpraševanje je seveda večje od ponudbe, zaradi česar ostaja pomemben delež populacije brez ustrezne pomoči. V Sloveniji lahko v okviru javnega zdravstva ali socialnega varstva pride do pomoči zgolj peščica ljudi, ki tovrstno pomoč potrebujejo. Za slednje je pomoč brezplačna, saj stroške krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vsi tisti, ki bi pomoč prav tako potrebovali, pa so prepuščeni lastni izbiri pri psihoterapevtih, ki opravljajo psihoterapijo kot drugi poklic. Zaradi naraščajočih potreb prebivalstva po storitvah psihoterapije na eni strani se na drugi strani vedno bolj kaže potreba po normativni ureditvi tega področja.«

Člani parlamentarnega Odbora za zdravstvo so po razpravi sprejeli naslednji sklep:

Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da aktivira delovno skupino za pripravo zakona o psihoterapiji, v kateri bodo predstavniki relevantnih organizacij na področju psihoterapije, z namenom priprave normativne ureditve področja psihoterapije v Sloveniji.