Uvedba davčnih blagajn je neuspel in propadel vladni projekt

DELITE TA
PRISPEVEK
14.09.2016, NSi

horvat“Če upoštevamo, da je Velika Britanija največja gospodarska partnerica Nemčije, Nemčija pa je največja gospodarska partnerica Slovenije, me Brexit še kako skrbi,” je na seji Komisije za nadzor javnih financ dejal podpredsednik NSi Jožef Horvat. Na seji komisije, ki je bila namenjena problematiki izvajanja letošnjega proračuna, je Horvat sicer spomnil na zgrešeni vladni projekt uvedbe davčnih blagajn.

Na seji komisije so poslanci največ časa namenili obravnavi Poročila o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2016 v obdobju januar-junij 2016.

V razpravi je poslanec in podpredsednik NSi Jožef Horvat uvodoma problematiziral nerazumno rekordno zgodnjo zaustavitev izvrševanja državnega proračuna RS z 22. 8. 2016: ”Če pogledamo datume ”zapiranja” proračuna RS v času ministrovanja dr. Andreja Bajuka, ki je proračun za 2006 ”zaprl” 29. nov., za 2007 30. nov., za 2008 pa 1. dec., potem lahko rečemo, da je tudi v pogledu proračunskega načrtovanja bil dr. Bajuk najboljši minister za finance v samostojni Sloveniji,” je poudaril Horvat.

V nadaljevanju razprave je Horvat analiziral realizacijo prihodkov iz naslova DDV. V Poročilu Vlada med drugim navaja: ”Povečanje prihodkov iz naslova DDV je hkrati mogoče pripisati ukrepom vlade, natančneje uvedbi davčnih blagajn (predviden letni finančni učinek je bil na letni ravni ocenjen v višini 60 mio EUR).”

V koalicijskem sporazumu so se koalicijske stranke zavezale za uvedbo davčnih blagajn kot najmočnejšega orožja v boju za zajezitev sive ekonomije. 60 milijonov evrov izkupička od davčnih blagajn je kapljica v morje sive ekonomije, ki je veliko od 3 do 10 milijard evrov na letni ravni. “Torej, uvedba davčnih blagajn kot najmočnejšega orožja v boju zoper sivo ekonomijo, je neučinkovit, je propadel projekt,” je poudaril Horvat.

O izplenu davčnih blagajn, oziroma povečanju davčnih prihodkov veliko govorimo. Opozicija in gospodarstvo, ki je za davčne blagajne moralo nameniti okrog 40 milijonov EUR, sta kritični; koalicija, vlada se hvali, da bo pobrala načrtovanih 60 milijonov EUR več DDV ter to ocenjuje kot uspeh. V NSi skupaj z najboljšimi slovenskimi davčnimi strokovnjaki ocenjujemo, da bi bil projekt uvedbe davčnih blagajn upravičen in učinkovit, če bi prinesel od 300 do 400 milijonov EUR več pobranih davkov.

To pokaže preprost račun:

– 60 milijonov EUR več pobranega DDV na 3.228 milijonov EUR pobranega DDV v letu 2015, predstavlja 1,86 % več pobranega DDV,
– v letnem poročilu FURS za leto 2015, http://www.fu.gov.si/o_financni_upravi/ (stran 55), je navedeno, da je FURS v letu 2015 pobral za 2,4 % več DDV, kot v letu 2014,
– to pomeni, da MF in FURS načrtujeta, da bo v letu 2016, to je ob uporabi davčnih blagajn, zvišanje pobranega DDV manjše, kot je bilo, ko davčnih blagajn ni bilo.

Izplen davčnih blagajn bi moral biti najmanj za 10 % višji kot predhodno leto, to pa je za leto 2016 320 milijonov EUR samo iz naslova DDV. V nasprotnem primeru je uvedba davčnih blagajn neutemeljena. In res je neutemeljena!

“Več pobranega DDV pomeni več izdanih računov, to pomeni višje prihodke, višjo davčno osnovo in več pobranega davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine. Istočasno se zviša število redno zaposlenih, kar še dodatno zviša prihodke iz naslova socialnih prispevkov in dohodnine. To pa pomeni, da je že presežena naša napoved, 300 do 400 mio EUR več davčnih prihodkov zaradi uvedbe davčnih blagajn, če bi bile le-te utemeljene,” je na seji komisije še poudaril podpredsednik NSi Jožef Horvat.