Se bodo šolski bazarji še naprej šteli za pridobitno dejavnost?

DELI:
17.01.2016, NSi

big_LNovakNaSejiOdbora6Skupna seja Odbora za finance in monetarno politiko ter Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, ki je potekala v petek, 15. januarja 2016, je tudi na področju šolskih bazarjev pokazala, da uvedba davčnih blagajn ne bo pripomogla k zmanjšanju sive ekonomije in manjšim davčnim utajam. Sploh pa ne v šolah, kjer učenci enkrat letno, največkrat ob koncu leta, prodajajo svoje izdelke, izkupiček pa je namenjan šolskim skladom za sofinanciranje različnih dejavnosti socialno ogroženim učencem (dijakom). Gre torej za dobrodelno dejavnost s humanitarno noto, kjer se otroci učijo solidarnosti, samoiniciativnosti in delavnosti, hkrati pa se srečujejo s podjetniško miselnostjo.

S 1. januarjem je namreč začel veljati Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki tudi od takšnih prodaj v šolah zahteva izdajanje računov, potrjenih s strani FURS, torej enako kot za vse ostale zavezance po tem zakonu, ki na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost in z njo ustvarjajo dobiček. Da pri šolskih tržnicah nikakor ne gre za gospodarsko dejavnost (šole zanjo sploh niso registrirane, “prodajalci” so mladoletni učenci) in ustvarjanje dobička, je jasno vsem, celo koalicijskim poslancem, ki so se strinjali, da takšna primerjava ni smiselna. Glavna tržna inšpektorica je na seji pojasnila, da učenci za svoje izdelke lahko pobirajo zgolj prostovoljne prispevke, kar pomeni, da izdelki ne smejo biti označeni s ceno. V tem primeru namreč ne gre za prodajo in računa učencem ni potrebno izstaviti.

Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak je v razpravi poudarila, da je ogorčenje ravnateljev osnovnih šol upravičeno in da morajo šole dobiti jasna navodila, kako ravnati v bodoče, seveda pa je razumljivo tudi, da tržni inšpektorat svoje delo opravi v skladu s svojimi pristojnostmi, če dobi prijavo. Prav je, da se učenci že v šoli srečajo z osnovami podjetništva in z odgovornostjo, ki jo le-ta prinaša. Zato je prav, da ob igri oziroma na svojih tržnicah tudi prodajajo svoje izdelke in pri tem izdajo neke vrste račun, vendar pa tega ne morejo delati enako kot davčni zavezanci, torej z izdajo pravega računa, potrjenega s strani FURS. “Ne razumem poslancev koalicije, da trmasto vztrajajo pri svojih zmotah in ne prisluhnejo opoziciji. Izvoljeni smo zato, da probleme rešujemo. Koalicija bi morala največji napor usmeriti v sankcioniranje velikih davčnih utajevalcev davkov in poslovnih subjektov, ki državi dolgujejo milionske zneske. Tukaj pa, žal, ni velikih korakov.”

Koalicija je na koncu, tako kot smo pričakovali, izglasovala splošen in nezavezuječ sklep, s katerim oba odbora Ministrstvu za finance predlagata, da preuči argumente, podane v razpravi in v 30 dneh javno objavi stališče do prodaje izdelkov na šolskih tržnicah (bazarjih). Škoda. Jasno namreč je, kakšno bo to stališče.