Predsednica NSi Ljudmila Novak in predsednik KAS dr. Hans-Gert Pöttering: Evropa to zmore

DELITE TA
PRISPEVEK
20.05.2016, NSi

mala1V nadaljevanju objavljamo celotno skupno izjavo predsednice NSi Ljudmile Novak in predsednika ugledne nemške fundacije Konrad-Adenauer ter nekdanjega predsednika Evropskega parlamenta dr. Hans-Gert Pötteringa

Vedno pogosteje slišimo dvome o sposobnosti ukrepanja Evropske unije ob reševanju migrantske in begunske krize. V nekaterih državah se krepijo populistične stranke, ki nasprotujejo evropski integraciji in zahtevajo vrnitev k nacionalnim državam. Res je, da na evropski ravni pogosto obstaja prepad med pričakovanji in resničnostjo v skupnem delovanju in da to zmanjšuje pripravljenost javnosti za podporo evropskemu integracijskemu projektu. Posebej ob begunski in migrantski krizi do zdaj Evropska unija ni storila tega, kar bi bilo potrebno. Ali to opravičuje pozive za manj Evrope?

Teroristični napadi v srcu Evrope, ki so bili čezmejno načrtovani, so zelo jasno pokazali, da ukrepanje samo na nacionalni ravni ne pelje do pravih rešitev. Zaradi mednarodnega terorizma, konfliktov, ki so v našem neposrednem sosedstvu porušili stabilnost in povzročili toliko gorja, in zaradi begunskih ter migrantskih tokov, ki prihajajo v Evropo, nobena država članica ne more sama obvladati teh izzivov. Kakšne pa naj bi bile evropske rešitve?

Kljub nekaterim nasprotnim stališčem posameznih držav članic, je begunska oziroma migrantska kriza pokazala potrebo po vzpostavitvi evropske mejne in obalne straže s širokimi pristojnostmi. Varovanje zunanjih meja Evropske unije, in s tem celotne Unije, ne more ostati še naprej odgovornost zgolj nacionalnih, z notranjimi problemi preobremenjenih oblasti.

Samo skupaj, kot Evropska unija, lahko vzpostavimo dolgoročno učinkovite in verodostojne ukrepe, namesto, da iščemo zgolj dnevne kratkoročne rešitve s posameznimi državami v sosedstvu. Gledati je potrebno širše, za dolgoročne rešitve begunske oziroma migrantske krize pa se je potrebno aktivno soočiti z njenimi vzroki pri izvoru problema in doseči usklajeno delovanje mednarodne skupnosti. V Evropski uniji je nujno potrebna reforma Dublinskega sistema in dosežen dogovor med državi članicami glede razdelitve prosilcev za azil. Novi dogovor lahko dosežemo le v neposrednem dialogu z državami članicami. Pri tem pa je treba upoštevati tudi kriterije kot so sposobnost integracije, velikost države, število prebivalcev, gospodarske dosežke in število že sprejetih prosilcev za azil.

V globaliziranem svetu, v katerem je Evropa pomemben deležnik in to želi tudi ostati, se bomo morali še dolgo ukvarjati z vprašanji migracij. Klimatske spremembe, lakota in pomanjkanje vode, tekmovanje za resurse in številni spori v naši soseščini zahtevajo skupne evropske rešitve.

Številne krize v naši neposredni soseščini kažejo na to, da mora imeti Evropska unija v zunanji politiki enotna stališča in mora poskrbeti za lastno varnost – znotraj Unije in navzven. Procese demokratizacije v državah v vzhodnem in južnem sosedstvu je treba bolj odločno podpirati. Dolgoročno bi morali stremeti k tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju z našimi sosedi ali celo k vzpostavitvi skupnega gospodarskega prostora. Zaradi terorističnih groženj, s katerimi se soočamo, je potrebna tudi ambiciozna evropska varnostna strategija, ki bi vsebovala vizijo o vlogi Evrope v svetu. Poglobiti je potrebno sodelovanje nacionalnih obrambnih sil s ciljem, da lahko skupaj tudi vojaško ukrepamo, če bi bilo potrebno. V boju proti terorizmu je okrepljena izmenjava informacij med obveščevalnimi službami brezpogojno potrebna, kot tudi bolj tesno sodelovanje policije in pravosodnih oblasti.

Državljani z vso pravico pričakujejo, da bo Evropska unija te naloge opravila hitro in bolj fleksibilno. Da bi to dosegli, moramo najprej pospešiti in poenostaviti proces odločanja v Evropski uniji ter ga narediti bolj učinkovitega tudi na področju zunanje in varnostne politike. Večji poudarek je treba dati procesu oblikovanja skupnih stališč in učinkovitemu izvrševanju že sprejetih odločitev. Le tako bo Unija kot celota lahko bolj učinkovita in ji ne bo treba vedno posegati po „koaliciji voljnih“. Evropska unija bi v večji meri morala imeti tudi možnost širitve lastnih virov, da bi lahko bolj hitro in prožno reagirala, ko gre za preprečevanje bodočih kriz ali za njihovo skupno obvladovanje. Dolgoročno se Evropska unija ne sme omejiti zgolj na to, da samo reagira na krize. Namesto tega mora zahtevati, da sooblikuje globalni razvoj in v svoji neposredni soseščini prevzame vodilno vlogo.

Pogoj za to je enotnost Evropske unije. Njena delitev na vzhod in zahod, na sever in na jug, čemur smo trenutno priča, predstavlja nevarnost za vse nas. Zato je izjemnega pomena, da Velika Britanija ostane v Evropski uniji. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da Evropsko unijo povezujejo temeljne vrednote, kot so človeško dostojanstvo, svoboda, demokracija, solidarnost, pravni red in mir. Zaradi tega se ne splača vlagati energije v tisto, kar nas deli, temveč si moramo vsi prizadevati, da „s skupno usodo povezana Evropa“ spet postane bolj sposobna za učinkovito delovanje in hitro ukrepanje. Ne dvomimo, da Evropa to zna in zmore.

Ljudmila Novak, predsednica Nove Slovenije – krščanski demokrati

dr. Hans-Gert Pöttering, predsednik fundacije Konrad-Adenauer in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta