NSi z nujno sejo opozorila: Razmah podlubnikov po žledolomu je za gozdove nova naravna katastrofa

Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na zahtevo NSi razpravljal o stanju izvedenih ukrepov in škode po žledolomu iz leta 2014 in veliki razmnožitvi podlubnikov. Kot je v imenu NSi dejala Iva Dimic je stanje v gozdovih alarmantno in bi morali podlubnike obravnavati kot naravno katastrofo. Izpostavila pa je še pozive lastnikov gozdov, da bi jim država omogočila nakup in postavitev lovnih vab za podlubnike, ki so se kot izredno učinkovite izkazale v Avstriji.

Podpredsednica NSi je uvodoma pojasnila, da je bilo v žledolomu poškodovane okoli devet milijonov kubičnih metrov lesne mase. »Veliko te mase je ostalo v gozdovih. To je botrovalo namnožitvi podlubnikov, ki jo letos le še spodbuja topel začetek pomladi. V NSi kot rešitev predlagamo, da bi lastnikom dvignili količino goriva, ki se porabi za pogon gozdarske mehanizacije na prizadetih površinah, za katerega država omogoča povrnitev trošarine,« je pojasnila.

Prav tako je Iva Dimic izpostavila, da bi za prizadete lastnike gozdov morali ministrstvi za kmetijstvo in za finance upoštevati poškodovanost gozdov pri izračunu višine katastrskega dohodka. Predlagala je 100-odstotno olajšavo za prihodnjih 5 do 25 let, odvisno od tega, kako močno je gozd poškodovan.

Alarmantno stanje v zvezi z lubadarji potrdilo tudi ministrstvo

Da je bil sklic nujne seje s strani NSi še kako upravičen so potrdile tudi navedbe direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki je povedal, da so posledice žledoloma sanirane le približno 50-odstotno, najbolj perečo težavo pa v tem trenutku predstavljajo podlubniki. »V lanskem letu smo beležili rekordno prenamnožitev, ki ji ni primerjave v zadnjih 100 letih,« je dejal in izpostavil, da so določene ukrepe so pristojni že izvajali. »Lani je zaradi podlubnikov povprečna posest utrpela okoli 300 evrov škode, preprečena škoda z izvedenimi ukrepi pa je znašala 1100 evrov na povprečnega lastnika,« je pojasnil. Kar se tiče vab za podlubnike pa je menil, da so lovna drevesa bolj učinkovita, verjetno pa tudi cenejša.

Podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Janez Beja je v svoji razpravi zagotovil, da milijoni, ki jih je v sanacijo gozdov po žledolomu usmerila država, do zasebnih lastnikov niti niso prišli. »Lubadarja še vedno občuti sleherni lastnik gozda, cena lesa pa je porazna,« je dejal. Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Miha Marenče pa je ob tem dejal, da bodo sredstva, ki jih lahko črpajo lastniki gozdov, med drugim na voljo v okviru programa razvoja podeželja.

Vodja oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije Dušan Jurc je poudaril, da ob žledolomu poškodovan les sedaj ni več vabljiv za lubadarje. Če torej ne zagotavlja ekonomske vrednosti, nima smisla, da se ga odstranjuje iz gozda. »Nova žarišča pa je treba izjemno strokovno in dobro sanirati,« je poudaril.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič je ocenil, da je v Sloveniji po žledolomu manjkal pomemben ukrep – sredstva za odkup lesa. Kar pa se tiče smreke, je poudaril, da je to tržno najbolj zanimiv les. »Zato ne smemo kar dvigniti rok, ampak je treba narediti vse, da se smreka v slovenskih gozdovih ohrani,« je dejal.

Kljub ugotovitvam o alarmantnosti stanja v slovenskih gozdovih, ki jih je prizadel žledolom, poslanke in poslanci vladne koalicije  predlogov sklepov, ki jih je za izboljšanje situacije predlagala NSi, niso podprli.