NSi proti zakonu o partnerski zvezi, ker koalicija nima posluha za ugovor vesti

DELITE TA
PRISPEVEK
20.04.2016, NSi
Fotografija: Državni zbor

Fotografija: Državni zbor

Poslanci državnega zbora so v nadaljevanju razprave o predlogu zakona o partnerski zvezi govorili tudi o tem, ali bi morali javni uslužbenci imeti pravico do ugovora vesti v primeru sklepanja partnerske zveze za istospolne pare, če te ne bi želeli opraviti. Dopolnilo k zakonu o partnerski zvezi, ki ga je vložil poslanec SMC Jani Möderndorfer, smo vložili v poslanski skupini NSi, vendar pa koalicija posluha zanj ni imela.

“Krščanski demokrati smo v temeljni program zapisali, da spoštujemo zakonsko zvezo med možem in ženo in podpiramo družino. Ljudje si na svoji življenjski poti želijo močno partnerstvo, ki zmore premagati tudi največje težave in preizkušnje. Partnerstvo staršev je nosilni steber družine. Njegova kakovost ima velik vpliv na vzgojo otrok. Zakon je vrednota za dva človeka, ki želita biti dolgoročno skupaj, si deliti dobro in hudo ter biti na voljo in pomoč drug drugemu. Družina je središče in temelj družbe. Družina ima nenadomestljivo vlogo za posameznika, skupnost, narod in državo. Zaradi tega mora uživati posebno varstvo s strani države oziroma celotnega pravnega sistema in to zaradi koristi otrok. Krščanski demokrati pa spoštujemo in poudarjamo, da ima vsak pravico do svobodne izbire in urejanje življenja pa svoji vesti in želji. Predlog zakona o partnerski zvezi po našem mnenju posega v posebej varovan položaj družine s tem, ko se v večinskem delu zakona navezuje na zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,” je ob predstavitvi stališča PS NSi dejala podpredsednica in poslanka NSi Iva Dimic.

Predlog zakona po njenem mnenju odpira veliko možnosti različnih interpretacij in uporabe besedila in členov zakona. “Tudi procesno je predlog problematičen. Obvezna sestavina predloga zakona je tudi uvod in znotraj njega obrazložitve kaj so razlogi za sprejem zakona. In ravno navedeni razlogi so nam Krščanskim demokratom problematični. Predlog zakona, ki razloge za svoj obstoj črpa v obtožbah o diskriminaciji, homofobiji in rekatolizaciji Krščanski demokrati ne moremo podpreti,” je poudarila Iva Dimic.

Podpredsednica NSi je še dodala: “Krščanski demokrati istospolnim ne odrekamo človekovega dostojanstva in svobode, da si urejajo življenje tudi v partnerski skupnosti v skladu z njihovimi vrednotami. Prav je, da se v posebnem zakonu uredijo pravna razmerja za istospolne partnerje v smislu dedovanja pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni partnerja in pravica do nadomestila dohodka za nego družinskega člana, možnost do obiska partnerja obsojenca na prestajanju zaporne kazni in podobno.
Predlagatelj s svojim predlogom zakona ne upošteva rezultata referenduma in ne poskuša umiriti dogajanja ter odpreti dialog na katerem bi utemeljil in predlagal kvaliteten zakon. Nasprotno, predlog utemeljuje s sovražnim govorom neposredno usmerjenim proti kristjanom. Takšnega predloga pa žal Krščanski demokrati ne moremo podpreti.”

Predsednica NSi Ljudmila Novak je v svoji razpravi dejala: “Naj povem, da smo se v Novi Sloveniji težko odločili za to, da bomo glasovali proti. Mnenja so bila deljena in dejansko s tega vidika, da so izvzete tiste stvari, ki smo jim v preteklosti nasprotovali, bi zakon celo lahko podprli.” Vendar pa je nadaljevala: “Zakon ste vložili naslednji dan po referendumu in zakon, ki uvaja enoletni moratorij še vedno velja. Torej vi ste ga vložili tudi zaradi kovanja političnih točk, kar nekje očitate Koaliciji za otrok gre!. In kar se tiče ugovora vesti, ko je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti predlagalo oziroma dalo v javno razpravo njihov predlog, smo mi tudi navedli to možnost. Gospod Vatovec iz Združene levice je govoril o našem mračnjaštvu, a potrebno je povedati: Torej države Severna Karolina, vemo, da je to zvezna država Združenih držav Amerike, Južnoafriška Republika, Kanada, Škotska, Nizozemska same mračnjaške države po vaši definiciji, ker imajo to možnost?”

Tudi podpredsednik NSi Jožef Horvat je v svoji razpravi poudaril, da je ugovor vesti človekova pravica.