NSi o založenih oporokah: Gre za nedopustno, nerazumljivo in nesprejemljivo ravnanje sodišč

DELITE TA
PRISPEVEK
19.10.2016, NSi

iva_dimic_seja_odbora_okt_2016_at»Gre za nedopustno, nerazumljivo in nesprejemljivo ravnanje slovenskih okrajnih sodišč, ki so jim državljani v hrambo zaupali svoje oporoke, v dobri veri, da bo njihova poslednja volja upoštevana pri razdelitvi premoženja,« je na nujni seji odbora za pravosodje dejala Iva Dimic.

Sejo je poslanska seja NSi sklicala zaradi informacije, da so slovenska okrajna sodišča v zadnjih 25-ih letih založila kar 945 oporok, ki so jim bile zaupane v hrambo. Kot je na seji pojasnila Dimiceva, je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da v 510 primerih materialnopravne posledice niso nastale, pri 221 oporokah pa do razglasitve oporoke ni prišlo, ker zapustnik ob smrti ni zapustil nobenega premoženja. »Ponekod naj bi bila vzrok tudi sprememba ali nepopolni osebni podatki oporočiteljev. Povsem drugačne posledice pa imajo nerazglašene oporoke, pri katerih pa lahko nastanejo materialnopravne posledice – takih oporok je 140,« je še dodala podpredsednica NSi.

Na seji je k prevzemu odgovornosti pozvala tako pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in tudi predsednika Vrhovnega sodišča RS Branka Masleša terzaprosila, da javno povesta, kako bodo nastalo situacijo rešili in predvsem tistim, ki so bili oškodovani, povrnili škodo. Izpostavila je, da je poziv oškodovanim, da naj v primeru nezadovoljstva tožijo državo in pravico poiščejo na sodišču, ki jih je že tako razočaralo, nedostojen in povsem neustrezen. Tako Klemenčič kot Masleša pa na seji konkretnih rešitev za nastalo situacijo še nista podala.

Dimiceva je dejala, da smo v NSi prepričani, da je le opravičilo posameznih sodišč sicer nujna gesta, a zagotovo to ne more biti epilog celotne afere. »Če kje, potem se v tem primeru natančno ve, kdo je vodil zapuščinski postopek in kdo je odgovoren za hrambo oporoke in za njeno razglasitev v tem postopku! Govorimo o osebni odgovornosti sodnikov,« je opozorila podpredsednica NSi in predlagala, da bi veljalo razmisliti o razbremenitvi sodišč s tem, ko bi neproblematične dedne postopke predali pooblaščenim osebam, npr. notarjem.

Nova Slovenija je na koncu razprave poslancem v sprejem predlagala tudi naslednje sklepe, ki pa razen prvega niso bili sprejeti:

  1. Odbor za pravosodje se je seznanil s problematiko hrambe oporok pri sodiščih in posledicami 945 nerazglašenih oporok v postopkih dedovanja.
  1. Odbor za pravosodje predlaga Ministrstvu za pravosodje, da takoj opravi temeljito analizo vseh 945 postopkov o dedovanju, v katerih oporoke zaradi napak okrajnih sodišč niso bile razglašene. Ob tem naj izvede postopke ugotavljanja osebne odgovornosti posameznikov, ki bi morali v skladu z zakonom poskrbeti za pravilnost in zakonitost postopka o dedovanju.
  1. Odbor za pravosodje predlaga Ministrstvu za pravosodje, da najkasneje v roku treh mesecev pripravi potrebne ukrepe, ki bodo zagotavljali skupno evidenco vseh oporok, ki se hranijo pri notarjih, odvetnikih in sodiščih, vključno z oporokami, s katerimi so sodišča in odvetniki razpolagali pred vzpostavitvijo Centralnega registra oporok.

Odbor pa je na seji sprejel sklep, ki določa, da se v roku treh mesecev pripravi kriterije za izvensodno poravnavo v primeru tožb oškodovanih v zvezi z nerazglašenimi oporokami.