Matej Tonin: Mali podjetniki potrebujejo bolj življenjsko poslovno okolje

DELI:
31.03.2016, NSi
Fotografija: Državni zbor/Žejavec

Fotografija: Državni zbor/Žejavec

Poslanke in poslanci danes nadaljujejo z redno sejo Državnega zbora. Kot je pojasnila Iva Dimci v stališču poslanske skupine sta bistveni rešitvi, ki ju je NSi predlagala pri noveli Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ureditev področja regresnih zahtevkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) tako, da delodajalec nosi odškodninsko odgovornost le, če krši predpise s področja varnosti in zdravja pri delu namenoma ali iz velike malomarnosti. »Ko je vzrok za poškodbo na strani delavca oziroma v primerih manjše malomarnosti pa ne. Druga predlagana rešitev NSi pa je zakonska omejitev višine zneska odškodnine in sicer na največ 20-kratnik najnižje pokojninske osnove,« je pojasnila Dimiceva.

Tonin: Za ZPIZ refundacije niso bistvene, mali podjetniki pa zaradi tega lahko propadejo

Matej Tonin pa je v obrazložitvi predlogov NSi dejal, da je potrebno v delovnopravno zakonodajo vnesti več pravičnosti.»V Sloveniji imamo takšen sistem, da v primeru, ko se nek delavec poškoduje pri nekem delu oziroma pri nekem delodajalcu, odide na zdravljenje v slovenske bolnišnice in seveda to zdravljenje pokrije naša, slovenska zdravstvena blagajna. Do tukaj vse jasno in prav. Od tu dalje pa ima ta zdravstvena blagajna pravico terjati povračilo tega denarja, ki ga je namenila za zdravljenje tega delavca od delodajalca v primeru, da ta delodajalec ni ustrezno poskrbel za ukrepe pri varnosti pri delu. Tudi do sem se vsi strinjamo. In mi teh bistvenih razmerij ne rušimo. Mi samo delamo poslovno okolje pa celoten sistem nekoliko bolj življenjski. Jaz še enkrat poudarjam, da za primere nesreč je še vedno v vsakem primeru odgovoren delodajalec in more delodajalec tudi za te stvari plačati. Seveda pa je vse potrebno postaviti v neke razumne okvirje,« je pojasnil in dodal:

»Mi predlagamo, da je za naklep, za hudo malomarnost pri varstvu pri delu odgovoren delodajalec in je prav, da škodo tudi povrne. Omejimo pa povračilo te škode na dvajsetkratnik minimalne pokojninske osnove. Ko je kolega iz Združene levice razpravljal, češ kako zmanjšujemo prisilo. Jaz ne vem v kakšnem svetu oni živijo, ampak v tem zakonu, ki smo ga mi predlagali, piše, da je delodajalec v primeru večje malomarnosti odgovoren za zdravljenje svojega delavca v višini petnajst tisoč evrov. Zdaj kdor trdi, da je 15 tisoč evrov nepomembna ali ne smiselna brezvezna prisila jaz ne vem kje živi, ampak verjamem pa, da za vsakega majhnega delodajalca je 15.000 evrov velika kazen«.

Zgledujemo se po Avstriji in Nemčiji

Matej Tonin je v svoji razpravi izpostavil, da se s predlagano spremembo približujemo zakonski ureditvi Avstrije in Nemčije, kjer imajo stvari dobro urejene. »Mi v ničemer ne zmanjšujemo standardov pri varstvu pri delu, z ničemer delodajalcem ne zmanjšujemo predpisov in standardov, ki so jih dolžni svojim delavcem zagotoviti pri delu, seveda pa postavljamo neke razumne okvire. In zdaj če še govorimo konkretno, da bodo državljani vedeli o kakšnih zneskih se pogovarjamo, zdravstvena blagajna je od podjetnikov zlasti malih izterjala za milijon 200 tisoč evrov refundacij. Za zdravstveno blagajno oziroma za državo to ne predstavlja pomembno velik znesek, za vse te majhne delodajalce pa to lahko v veliki meri pomeni propad oziroma vsaj bistveno zmanjšanje njihovih dejavnosti,« je še pojasnil.

Celotno stališče NSi si lahko preberete TUKAJ.