(INTERVJU) Ljudmila Novak v Sobotni prilogi: Nastopil je čas, ko je treba udariti po mizi in reči bobu bob

DELITE TA
PRISPEVEK
11.07.2016, NSi

novak1_anpe_090715Predsednica NSi Ljudmila Novak je v velikem intervjuju za Sobotno prilogo časnika Delo odkrito spregovorila o razmerah na desnici, dogajanju v Luki Koper, neprimernosti vlade Mira Cerarja in pogledih v prihodnost. Minuli teden ste napisali pismo članom, v katerem opozarjate na poskuse rušenja NSi in diskreditiranja vodstva stranke. To zveni precej dramatično. Zakaj je bilo potrebno to pismo? V NSi dobro vemo, kako lahko nekateri diskreditirajo našo stranko z namenom pridobivanja ljudi za neko drugo stranko, zato sem se odločila pojasniti našim članom, kaj se lahko ob zadnjih dogodkih zgodi na terenu. Odzivi s terena so dobri in pozitivni, kar je dodatna potrditev smeri, ki jo bomo še naprej utrjevali. Nastopil je čas, ko je treba udariti po mizi in reči bobu bob. Zakaj menite, da se pritiski ponavljajo ravno zdaj? So se začeli stopnjevati po vašem nastopu na marčevskem zborovanju, na katerem so vas izžvižgali? To se dogaja že nekaj časa. Vidimo tudi, da se napovedujejo nove desne stranke, kar je nedvomno spodbujeno od določene osebe. V medijih, ki podpirajo SDS, lahko opazimo napade na našega evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, prav tako se stopnjujejo pritiski teh medijev na Mateja Tonina in tudi name osebno. Imamo tudi opozorila s terena, da akcija z željo po uničevanju NSi že poteka, zato je bilo treba v internem pismu opozoriti na izzive, ki so pred nami. Opažam, da se izogibate izgovarjanju imen, zato bom vprašal direktno – ali menite, da je v ozadju vsega, kar govorite, premišljena strategija SDS, kako oslabiti NSi? Ničemur se ne izogibam, še posebej, ko gre za odgovornost do države. Jasno lahko povem, da je to strategija Janeza Janše, ker s poslanci SDS v parlamentu sicer relativno dobro sodelujemo. Posledica takšne Janševe strategije je, da se desnica že desetletje vrti v krogu, zato smo se v NSi odločili prekiniti ta začarani krog, če želimo na desnici oblikovati vlado in začeti izvajati nujne ukrepe za ljudi in zdravo prihodnost države. V NSi menimo, da je treba prenoviti desnico z odgovornimi in kredibilnimi ljudmi brez nahrbtnikov. Če se bodo vzorci napadov na NSi ponavljali, ne bomo več molčali, ker si želimo zdravega napredka za državo in ljudi. Z nekaterimi trenutnimi voditelji pa desnica in država nimata perspektive. Zato bomo v NSi vztrajali pri svoji politiki in svojem programu, ne glede na vse zunanje napade, iskali in ponujali rešitve za Slovenijo. V tem trenutku ne bomo govorili, s kom bomo in ne bomo šli v koalicijo. Če smo dejali, da ne bomo šli v koalicijo z Janezom Janšo, to ne pomeni, da bomo jutri pristali v naročju levice. Morda pa bodo ljudje nam zaupali priložnost oblikovanja vlade. Koalicije se sklepajo po volitvah, ko ljudje izrazijo svojo demokratično voljo. Odnosi med NSi in SDS so bogati in večplastni. Opišemo jih lahko kot zakon dveh partnerjev, v katerem je eden dominanten, drugi pa ves čas molči in trpi udarce, dokler mu ne poči film in pobegne. Se je NSi z besedami, da desnica potrebuje več demokracije in da ne bo več koalirala z Janezom Janšo, osvobodila? NSi je bila ves čas pod pritiskom, da mora desnica držati skupaj. Ljudje so si to razlagali, da ne glede na vse, kar reče Janez Janša, mora biti NSi tiho in trpeti. O tem smo imeli v stranki več pogovorov, a prav s konkretnimi dejanji smo dokazali, da imamo samostojno pot, da želimo samostojno sprejemati odločitve, da pa seveda želimo tudi sodelovati, vendar konstruktivno, ne destruktivno. Volivci od nas na desnici pričakujejo, da bomo sorodne stranke sodelovale, a ko so se napetosti stopnjevale, smo prišli do spoznanja, da vrtenje v krogu, nenehno ponavljanje istih zgodovinskih zgodb, ne vodi nikamor. A to še ni najhujše – stopnjevati se je začela tudi destruktivna drža Janeza Janše, kjer pa se NSi enostavno ne vidi več. V takšnem vodenju politike naša stranka ne vidi zdrave prihodnosti za državo. Dokler sta Janša in SDS predlagala gospodarske ukrepe za boljšo Slovenijo, smo se strinjali z njimi, saj imata stranki precej podobna programa. Ko pa se je politika preusmerila zgolj na preteklost in kulturni boj ter ideološko razdvajanje, ko smo začutili, da nas želi takšna politika uničiti kot stranko, uničuje pa tudi državo, smo razumeli, da je čas, da jasno povemo, da se tega ne gremo več. Se strinjate z ovadbami članov nekdanjega predsedstva Republike Slovenije? Kot je rekel predsednik prve slovenske vlade in evroposlanec Lojze Peterle, je bil junij čas za praznovanje. Če imata Janez Janša in Milan Kučan ruske stare nerazčiščene zgodbe, naj to uredita na samem, o morebitnih kaznivih dejanjih pa naj odločata tožilstvo in sodišče. V to se ne bomo vmešavali. Boste podprli ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi ugotavljala domnevno veleizdajo nekdanjega predsedstva? Dovolj je tega, da je z njunim bojem obremenjena celotna država. V NSi ne podpiramo tovrstnih ideoloških preiskovalnih komisij. Kako v NSi sicer s časovne distance ocenjujete vlogo Milana Kučana v slovenski politiki? Zanj osebno nisem nikoli volila, ne podpirala njegove politike, a dejstvo je, da je bil predsednik Republike Slovenije izvoljen z veliko podporo ljudi. Voljo ljudi je treba spoštovati. Prav tako ne moremo mimo dejstva, da je imel skupaj z ostalimi v obdobju osamosvajanja pomembno vlogo. A osamosvojitev je predvsem zasluga slovenskih državljanov, ki so na referendumu glasovali za samostojnost. Kdo ima v tem vrenju na desnici po vašem politično pobudo – NSi, SDS ali novi politični projekti? Ne bi govorila o pobudi, ampak o različnih težnjah. NSi se po volitvah ne zapre v parlament, ampak išče in oblikuje konkretne rešitve za aktualne probleme v Sloveniji. V vsem tem času smo imeli več kot 40 obiskov po Sloveniji, na podlagi katerih smo med drugim predlagali nižjo obdavčitev dela, da bi razbremenili podjetnike in bi imeli zaposleni višje neto plače, da bi zdravstveni sistem še bolj približali ljudem. Ne bomo se več ozirali na druge stranke in kaj v njih počnejo konkretne osebe, ampak se bomo povsem osredotočili na Slovenijo in kaj ji lahko ponudimo kot politična stranka. To je bistvo našega delovanja, ne moremo pa vplivati na to, ali bo kje iz kakršnegakoli vzroka nastala nova politična stranka. Vsak ima pravico do tega in če bo takšen politični projekt uspel in se uvrstil v državni zbor, bo tudi pomembno, ali bo predstavljal kredibilnega partnerja, s katerim je mogoče sodelovati na programski ravni. Nočemo sodelovati z ljudmi, ki so destruktivni, negativni in v Sloveniji ves čas povzročajo delitve. Ali kot je rekel pater Branko Cestnik, takšni ljudje bi se nas morali končno usmiliti in oditi. Slovensko volilno telo je v globoki apatiji. Zakaj menite, da bi to veliko večino na volitvah zbudila iz globokega spanca NSi, da bi ji namenili več glasov kot doslej? Ljudje ne marajo prepirov, zato smo v NSi velikokrat raje molčali, kot se spuščali v konflikte. Menim, da ljudje od nas namesto prepirov zahtevajo rešitve, zato smo večino našega delovanja usmerili v oblikovanje ukrepov za prihodnost, ker nočemo stopnjevati ali poglabljati zgodovinskih delitev v slovenski družbi. Zato smo jasno dejali, da z osebo, ki pooseblja nekredibilno politiko, ne moremo več sodelovati, ker menimo, da Janez Janša pri veliki večini prebivalcev Slovenije ne uživa več zaupanja. Prav osebnosti so doslej na volitvah imele veliko težo. Koga bo NSi, denimo, predstavila kot premierskega kandidata? Ste to vi? Predsednik vsake stranke je potencialno kandidat za predsednika vlade, od rezultata na volitvah pa je odvi
sno, kdo dobi mandat za sestavljanje vlade. Ljudje odločajo, kdo naj sestavlja vlado. V NSi imamo vrsto dobrih in kompetentnih ljudi. Ko bo čas, jih bomo javno tudi predstavili. Se boste na jesenskem kongresu potegovali za še en mandat na čelu NSi? Dokler stranki raste podpora, se verjetno pričakuje, da aktualni predsednik stranke kandidira, ni pa nujno. Imate vi osebno premierske ambicije? Vsak, ki gre na volitve, mora imeti željo po zmagi. V NSi imamo ambicijo zmagati in prevzeti vodilno vlogo v državi, ker smo prepričani, da imamo dobre rešitve za Slovenijo. Funkcije pridejo in gredo, država pa ostane, zato je odgovornost do države najpomembnejša. Zakaj bi bili v NSi slabši od drugih? So pa volivci tisti, ki na volitvah izrazijo svojo voljo. Če smo konkretni – kakšno rešitev imate za Luko Koper? Nemudoma bi se sestala z vodstvom in delavci Luke Koper. To, da se je premier Miro Cerar sestal z zaposlenimi po skoraj tednu dni od začetka upora, je le gašenje požara. Ogromna škoda je bila že narejena. Konstruktiven in spoštljiv dialog je temelj vsega. Zaposleni so največje bogastvo vsakega podjetja. Ampak podjetja morajo voditi uprave, ne pa zaposleni. Če zaposleni protestirajo, je to težava uprave. Če uprava ne dela v dobrobit podjetja in zaposlenih, pa je na potezi lastnik. Ni prav, da se predsednik vlade kot kralj zapre v svojo trdnjavo, medtem ko okoli njega vse gori. Osnovna napaka je bila storjena že pri kadrovanju v Slovenski državni holding. Prepričani smo, da izbor Marka Jazbeca ni bila dobra rešitev, ker ima poln nahrbtnik problematičnih dejanj iz preteklosti. Dejstvo pa je, da tudi ni prav, da delavci povzročajo škodo podjetju, sebi in vsem državljanom. Luka Koper ni last delavcev, ampak državno podjetje, s katerim je treba ravnati pošteno in odgovorno. Kakšen bi bil vaš koncept razvoja Luke Koper? Bi jo privatizirali? Vedno znova ugotavljamo, da so državna podjetja bankomati za različne skupine ljudi. To je nedopustno. Vendar pa mora biti vsaka njihova morebitna prodaja premišljena. Dejstvo je, da je gradnja drugega tira zelo pomemben projekt za Luko Koper, vendar je pri tem minister za infrastrukturo Peter Gašperšič prevečkrat spreminjal stališče, zato očitki, da laže, ne presenečajo in bi bili dovolj utemeljen razlog za njegovo zamenjavo. Trenutno bi zagovarjala rešitev, da je treba vse argumente in dejstva položiti na mizo in preučiti, katera pot je najboljša. Ali ima vlada sploh izdelano finančno konstrukcijo za gradnjo drugega tira? Zgodba Teš se nikakor ne sme ponoviti. Po drugi strani skrbijo informacije o nepravilnostih v Luki Koper, kjer imamo na eni strani dobro plačane delavce, na drugi pa pogodbenike, ki so mizerno plačani. Luka Koper potrebuje pregledno poslovanje in premišljene odločitve ter odločnega lastnika. Med idejami in izvedbo je običajno velik razkorak. Imate v NSi rešitve za probleme, ki se bodo nakopičili jeseni, ko bo vlada urejala plačna razmerja s sindikati javnega sektorja, reformirala zdravstvo in tako dalje? Seveda, odgovore na te izzive imamo zapisane v našem programu, temu sledi konkretna izvedba z zaupanja vredno ekipo, pa naj gre za davčno, zdravstveno ali kakšno drugo reformo. Pomembno je premišljeno komuniciranje z javnostjo, da ta razume, zakaj so nekateri ukrepi smiselni. Še pomembnejša je trdnost v odločitvi, kar pomeni, da mora predsednik vlade z ekipo sprejemati konkretne odločitve in nato trdno stati za njimi, pri čemer se ne sme pustiti izigravati različnim interesom, sindikatom ali ulici. Vlada Mira Cerarja ima po dveh letih mandata nizko priljubljenost in bo težko sprejemala nujne reforme, ki bi jih morala izpeljati ravno v tem času. Zdaj je skrajni čas, da vlada izpelje nekaj ukrepov, a ker v koaliciji o tem niso prepričani in usklajeni, je vprašanje, ali jim bo sploh kaj uspelo. Kako vidite stranko SMC -je kot politična novinka vnesla kakšno dodano vrednost v politični prostor? SMC je uspel izjemen volilni rezultat zaradi imena enega človeka, smo pa že takrat vedeli, da v ozadju ni konkretnega programa. Vedeli smo, da zagovarja etična načela, tako kot NSi, in upali, da bo šla vlada v to smer, a so prva kadrovanja pokazala, da vlade ne vodi Miro Cerar, ampak smo dobili potrditev, da v ozadju delujejo neka omrežja, ki nastavljajo svoje ljudi. To znova dokazuje, da prinaša državno premoženje veliko težav zaposlenim zaradi zakulisnih interesov, zato se vlada ne ukvarja z vodenjem države, ampak zadovoljevanjem lobijev. Kaj bi naredili z državnim premoženjem v vrednosti okoli 11 milijard evrov? Obdržali, prodali? Najprej je treba sestaviti kredibilno ekipo, ki bo znala s tem upravljati, odgovorna vlada pa bi morala oblikovati premišljeno strategijo prodaje državnega premoženja. Nekatera področja so strateško pomembna, denimo elektro družbe, medtem ko je treba iz drugih podjetij, ki niso strateška, umakniti vpliv politike in jih čim prej prodati, saj so zgolj breme. NLB je na primer takšna družba, ki ni državna srebrnina, ampak jama brez dna. Večji poudarek bi morali dati privatnemu sektorju, v katerem je veliko malih in srednje velikih družinskih podjetij, ki so se postopoma razvijala in v katerih se znanje prenaša iz roda v rod. Pri zasebnem premoženju vemo, da se z njim ravna veliko bolj premišljeno kot z državnim. Zato je v državni lasti smotrno obdržati le tisto, kar je smiselno in potrebno za delovanje države. Na seznamu, ki ga je sprejel državni zbor, je preveč podjetij, ki so opredeljena kot strateška naložba, in preveč podjetij, v katerih si želi država ohraniti 25-odstotni delež plus eno delnico. Zaradi tega bi slišali očitek, da podpirate razprodajo državne srebmine. Takšno razmišljanje sodi v preteklost, ker so nas izkušnje naučile, da to ni srebrnina, ampak zelo zarjavel avto, ki nam ne služi, ampak ga moramo stalno voziti na servis oziroma vlagati vanj svež denar in ga dokapitalizirati. Naloga politike ne bi smela biti upravljanje podjetij, ampak zagotavljanje ustreznih zakonskih pogojev za čim bolj uspešno delovanje gospodarstva. V zrelih kapitalističnih državah kljub temu poznajo državno lastnino ali pa posredno vpletenost države v ključne družbe – primer Renaulta v Franciji ali Volkswagna v Nemčiji. Že, a to so biseri, ki so dobro upravljani in dosegajo dobre poslovne rezultate. V Sloveniji pa imamo bisere, ki prinašajo izgubo in breme, ker so slabo vodeni. Ali ni to dodaten problem, ker kaže na pomanjkanje nacionalne samozavesti, da nečesa ne znamo? Zgodovina slovenskega državnega upravljanja je polna žalostnih zgodb, saj so bile izgubljene mnoge pomembne blagovne znamke. Na srečo, kot opažamo na naših poteh po Sloveniji, nastajajo nove, ki so pretežno v privatni lasti, in to predstavlja upanje za Slovenijo. To bi morala postati prevladujoča miselnost, ne pa da država ustanavlja gozdarska podjetja. Država ni tista, ki mora za vse poskrbeti. Država naj zagotovi le ustrezne pogoje, denimo za izobraževanje in gospodarstvo, da bodo podjetja lahko zadihala, nato pa morebiti posameznik v nadaljnjem življenju predvsem delaven, odgovoren in pošten. So takšna stališča dovolj atraktivna za uspeh na volitvah, morda celo zmago, da bi pritegnili od 200.000 do 300.000 volivcev, ki vsakokrat odločijo volitve? Ali bodo naša stališča dovolj za uspeh na volitvah, bodo povedali ljudje. Naša kvaliteta je, da ne gremo v skrajnosti, ne bomo odpirali neplodnih ideoloških vprašanj, držimo se zastavljene smeri, nimamo nahrbtnikov, naše delovanje pa izhaja iz krščanskih etičnih vrednot. Prav tako ne zapiramo prostora pozitivnim in poštenim ljudem. To je po našem edina prava pot, s katero bi lahko presegali delitve v naši družbi. Verjamemo, da Slovenija lahko s poštenim in odgovornim delom še vedno postane druga Švica. To pravijo vse stranke. Pa tako vse tudi ravnajo in delajo? Z vznikom nov
ih civilnodružbenih gibanj lahko pričakujemo, da bo vprašanje abortusa postalo predvolilna tema. Kakšen odnos imate do tega v NSi – bi sedanjo ureditev spreminjali ali ohranili kot civilizacijsko pridobitev zadnjih 40 let?
V programu imamo zapisano, da spoštujemo človeka od spočetja do naravne smrti. A vemo, da se splavi dogajajo. To obžalujemo, pogrešamo pa več vladne aktivnosti na področju preventive. Menim, da bi se morali bolj potruditi pri preventivi oziroma bolj pomagati ženskam, ki se znajdejo v težavah in pred veliko dilemo, kaj storiti. Nekatere vzhodnoevropske države so po zmagi desnih strank šle v radikalne spremembe na področju pravice do splava. Kako to ocenjujete? Takšen pristop ne rešuje problema, ker bi splavi poniknili v podzemlje in bi bila ogrožena življenja žensk. Zato moramo več delati na ozaveščanju in preventivi. Kaj menite o gibanju Aleša Primca – po vsebini poudarja iste stvari kot NSi? Ko smo skupaj delovali proti zakonu o zakonski zvezi, smo bili poleg, ker smo se na določenih točkah našli. A ko si je Aleš Prime na večer referenduma prilastil zmago, se s tem nismo mogli strinjati, zato so bili mnogi naši člani jezni in razočarani. Civilna gibanja so pomembna, a pričakujem, da bodo delovala pregledno in da teme, ki jih odpirajo, ne bodo zlorabljane. O tem, kdo je kredibilnejši in katerim vsebinam daje prednost NSi in katerim Prime, pa naj sodijo državljani. Intervju v Sobotni prilogi časnika Delo je dostopen tudi na tej POVEZAVI.