Jožef Horvat: Države EU morajo včeraj sprejete zaveze takoj začeti udejanjati tudi v praksi

DELI:
26.10.2015, NSi

OZEU_26112014-JHorvatVoditelji enajstih držav EU in Zahodnega Balkana, med katerimi je tudi Slovenija, so se včeraj ponoči v Bruslju zavezali h krepitvi sprejemnih zmogljivosti na balkanski migracijski poti.

V nadaljevanju objavljamo odziv podpredsednika NSi in predsednika Odbora za zunanjo politiko (OZP) Jožefa Horvata:

“Zaveze, ki so jih voditelji enajstih držav EU in Zahodnega Balkana včeraj sprejeli v Bruslju, predstavljajo določen korak k stabilizaciji razmer. Če EU ob tej krizi, ki ni zgolj humanitarna, ampak tudi varnostna, želi obdržati integriteto in solidarnost, morajo države EU včeraj sprejete zaveze takoj začeti udejanjati tudi v praksi. Dejstvo je, da morajo države EU in države na Balkanu bistveno bolj izboljšati medsebojno obveščanje in sodelovanje zlasti v delu, ko gre za gibanje prebežnikov od njihovega vstopa v unijo v Grčiji. Grčija mora postati prvi branik šengenskega območja, zato mora EU storiti vse, da ji pri tem pomaga predvsem na operativni ravni. Hkrati od EU pričakujemo polno pomoč pri obvladovanju razmer na jugovzhodni meji Slovenije, ki je hkrati tudi zunanja meja Evropske unije. Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev te krize ni zakuhala in jo tudi ne more rešiti. Rešitev je treba najti na izvoru krize, ki se je začela na območju Bližnjega vzhoda.

Kljub temu pa moramo ponovno opozoriti na počasnost sprejemanja ukrepov s strani vlade Mira Cerarja, ki bi lahko spremembe zakona o obrambi in zakona o policiji, s katerimi bi vojska policistom lahko pomagala pri varovanju tako prebivalcev Slovenije kot beguncev oziroma migrantov, pripravila že bistveno prej. Prav tako bi se vlada lahko že prej zganila in zaprosila EU za finančno, kadrovsko in logistično pomoč pri obvladovanju te krize. V primeru, da bi Slovenija z EU že prej uredila tovrstno pomoč, slovenski varnostni organi pri varovanju zunanje meje Evropske unije ne bi bili osamljeni že več kot 10 dni.”