Jernej Vrtovec: Azilno zakonodajo je treba zaostriti, preobsežen val migrantov je treba preprečiti

DELITE TA
PRISPEVEK
10.02.2016, NSi

slovenija 09.07.2015, Jernej Vrtovec, poslanec, NSi, foto: Anze PetkovsekPoslanec NSi Jernej Vrtovec je na današnji novinarski konferenci predstavil predloge za zaostritev vladnega predloga azilne zakonodaje. V NSi se med drugim zavzemamo, da bi zožili krog oseb, ki se lahko pridružijo azilantu, ki je že v Sloveniji, in določili petdnevni rok za vložitev prošnje za azil. “Prosilec bi status lahko dobil za eno leto z možnostjo podaljšanja za pol leta,” je povedal poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Poslanec NSi je na novinarski konferenci še opozoril, da se zaradi prihajajočih višjih temperatur in prijaznejšega vremena v pomladnih mesecih obeta obsežnejši migrantski val. “Ker skupne evropske rešitve še vedno ni na vidiku, evropske države ukrepajo vsaka zase, med drugim tudi z krčenjem pravic, vezanih na azilno zakonodajo,” je poudaril Vrtovec.

V Sloveniji po besedah poslanca NSi vlada ravno nasprotno, saj s predlogom zakona o mednarodni zaščiti v določenem segmentu celo širi krog pravic, ocenjuje Vrtovec. “Ker današnje ciljne države krčijo pravice, Avstrija pa postopno zapira meje, bi Slovenija utegnila kaj kmalu postati ciljna država. V NSi želimo s svojimi dopolnili preprečiti preobsežen naval migrantov v Slovenijo in tudi napetosti med slovenskimi državljani in migranti,” je še poudaril Vrtovec.

“Predlagamo zožanje kroga ljudi, ki se lahko pridružijo azilantom, ki so že v Sloveniji. Rok za prošnjo za status mednarodne zaščite želimo postaviti na pet dni. S tem bi preprečili, da bi prebežniki, ki bi prečkali Slovenijo in bi jih Avstrija zavrnila, za azil pozneje zaprosili v Sloveniji. V nasprotnem primeru bi lahko pri nas namreč ob avstrijskih napovedih množičnega vračanja migrantov lahko imeli opravka z več 10.000 prosilci,” je opozoril Vrtovec.

Status mednarodne zaščite bi se po predlogu NSi prosilcem lahko podelil za eno leto z možnostjo podaljšanja za pol leta – odvisno od razmer v matičnih državah prebežnika. Osebi, ki je pravnomočno obsojena kaznivega dejanja ali pa je spoznana za storilca prekrška z elementi nasilja, bi se status azilanta odvzel, sledil bi izgon iz države.

“Obenem tudi predlagamo, naj se prosilcu in njegovim družinskim članom odvzame premoženje, ki presega denarno vrednost 750 evrov in se nameni državnemu proračunu. S tem bi položaj azilantov približali položaju državljanov. Imamo slovenske državljane, ki delajo za minimalno plačo in prejemajo minimalne pokojnine, pa nimajo ugodnosti, kot sta brezplačno bivanje in žepnina,” je še pojasnil poslanec NSi Jernej Vrtovec.