Iva Dimic ob noveli zakona o prekrških: Država bi morala zagotavljati generalno preventivni namen kaznovanja

DELITE TA
PRISPEVEK
06.04.2016, NSi

slovenija 09.07.2015, Iva Dimic, poslanka, NSi, foto: Anze PetkovsekNa seji Odbora za pravosodje je poslanka Iva Dimic poudarila, da niti sedanji uklonilni zapor niti predlagani nadomestni zapor, ki naj bi nadomestil uklonilni zapor, ne bo zagotavljal uspešne izterjave glob za prekrške. Kljub temu, da bo zdaj s prestano zaporno kaznijo storilec odplačal izrečeno globo, bodo »manjši« storilci, ki prekrške ponavljajo, lahko še vedno ostali nekaznovani. Zato je vprašanje o uspešnosti izterjave upravičeno.

Nadomestni zapor namreč ne bo možen, če višina vseh glob ne bo znašala skupaj 1.000 EUR (vsaka posamezna pa najmanj 300 EUR oziroma lahko tudi manj, vendar bo v tem primeru kršitelj moral imeti izrečenih najmanj deset glob). Kršitelji, ki so sicer upravičeni do brezplačne pravne pomoči, bodo vnaprej računali na to, da »manjši« prekrški dejansko ne bodo sankcionirani. Tudi možnost nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist le v primeru, če bo globa znašala najmanj 300 EUR, je vprašljiva.

Nesprejemljiva je tudi možnost posega v tajnost pisem in drugih občil, če je to nujno potrebno, da se pridobijo podatki za odkritje določenega prekrška in njegovega storilca. Po sedanji ureditvi je to v skladu z Ustavo RS mogoče le v primeru, če gre za kazenski postopek in tako mora ostati! Če bi takšen predlog podprli, bi lahko Policija na podlagi sodne odredbe pregledovala celo pošto posameznih fizičnih oseb – tudi v primeru, če pošte sploh niso poslali ali z njo storili kakršnegakoli prekrška. Dovolj bi bil že sam sum, da je bil prekršek storjen. Poslanka je ob tem poudarila, da gre v tem primeru za hud in nedopusten poseg v zasebnost posameznika. Argument vlade kot predlagatelja sprememb in dopolnitev, da s takšnim posegom varuje najbolj ranljive družbene skupine glede rasne, verske in druge diskriminacije, ne vzdrži strokovne presoje.

»Še en izgovor več, da vlada skuša množično sankcionirati avtorje na spletnih družbenih omrežjih. In to kljub dejstvu, da se v skladu s Kazenskim zakonikom dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti lahko preganjajo tudi s posegom v komunikacijsko zasebnost posameznika. Seveda pa je podlaga za to lahko le kazenski postopek,« je v zaključku razprave dejala Iva Dimic.