Iva Dimic o davčnih blagajnah: Kmetijstvo je talec birokracije, predlagamo pavšalno obdavčitev

DELITE TA
PRISPEVEK
10.03.2016, NSi

IDimic_sejaDZ_mikroParlamentarni odbor za kmetijstvo je na zahtevo NSi obravnaval problematiko uvedbe davčnih blagajn v kmetijstvu. Kot je pojasnila Iva Dimic, so davčne blagajne povzročile kmetom velike stroške z nabavo strojne in programske opreme, so nepraktične pri prodaji pridelkov na tržnicah, veliko zmedo pa povzročajo tudi zato, kjer za pridelke iz osnovne dejavnosti in proizvode iz njih veljajo različni predpisi.

»Smešno je, da v sosednji Avstriji predelava mleka v jogurt lahko spada pod osnovno dejavnost, v Sloveniji pa ne. Enako je tudi pri predelavi sadja in drugih pridelkov. Številni kmetje so razočarani nad nastalo situacijo in tako pred dilemo, ali dopolnilne dejavnosti zaradi vseh novih stroškov sploh še izvajati. Potrebno je opozoriti, da so dopolnilne dejavnosti ena od velikih priložnosti slovenskega kmetijstva in so osnova tudi za razvoj turizma. Omeniti moram tudi nesprejemljivo spremembo oz. obveznost kmetov, ki imajo dopolnilno dejavnost in so v službi ali upokojeni. Če so do sedaj morali plačevati pavšalne prispevke za zdravstveno zavarovanje na ZZZS v višini 5 evrov, je po novi uredbi ta obveznost 32,34 evre,« je dejala podpredsednica NSi Iva Dimic, ki se je v nadaljevanju zavzela za uvedbo pavšalne obdavčitve kmetij, kot jo poznajo v Avstriji.

Ljudmila Novak: Včasih me je sram, da se v Državnem zboru sprejemajo takšni nesmisli

Tudi predsednica NSi Ljudmila Novak je opozorila na velika bremena, ki danes ležijo na plečih kmetov. »Včasih, ko smo na delovnih obiskih tudi na kakšni kmetiji me je resnično sram, da sem kot poslanka del tega Državnega zbora, kjer se sprejemajo takšni nesmiselni zakoni, kot je tudi ta o uvedbi davčnih blagajn, čeprav sem sama glasovala proti,« je dejala Ljudmila Novak in pojasnila, da tudi sama živi na manjši kmetiji in dobro ve, kakšno je življenje na kmetiji .

V razpravi na odboru je sodelovalo veliko število kmetov in pridelovalcev zelenjave, ki so eden za drugim pojasnjevali enake težave. Boris Uranjek, ki prihaja s kmetije na Pohorju je jasno povedal, kako jih je nov davčni sistem udaril po žepu: »Imeti moramo tri davčne blagajne, zanje smo dali 1500 evrov, za tri nove tiskalnike, ki so bili potrebni samo zaradi QR kod, pa še 600 evrov,« je povedal in izpostavil imajo na kmetiji registriranih 25 dopolnilih dejavnosti in za vsako posebej morajo voditi evidence. »To je za mene dobesedno neumnost,« je dejal.

Ko branjevka po celodnevnem stanju na mrazu pride domov, jo tako čaka še dolgotrajno vnašanje računov

Davčne blagajne pa kmetom povzročajo še druge težave, na katere je opozorila predsednica Združenja pridelovalcev vrtnin Maribor Erna Skok. »Na tržnici pri minus desetih stopinjah nobena davčna blagajna ne deluje več kot eno uro. Ko branjevka po celodnevnem stanju na mrazu pride domov, pa jo tako čaka še dolgotrajno vnašanje računov v informacijski sistem,« je povedala in zbrane vprašala, kako strankam dopovedati, da za pridelke iz osnovne kmetijske dejavnosti ni treba izdati računa, pač pa le za tiste iz dopolnilne dejavnost na kmetiji. »Marsikatera stranka tako ničesar ne kupi, saj se boji kazni, če ne dobi računa za čisto vse,« je še pojasnila.

Namesto davčnih blagajn raje pavšalna obdavčitev kmetij

Drugi kmetje so opozorili, da jih obremenjuje preveč papirologije in evidenc ter da se namesto s kmetijstvom »ukvarjajo le še s papirji in zakonodajo«. Veliko jih je soglašalo s predlogom NSi za pavšalni obdavčitev, pri čemer so opozorili, da ne nasprotujejo plačevanju davkov, le na primeren način je treba obdavčenje izvesti.

Odbor po več kot štiriurni razpravi ni podprl predloga, naj se začne s postopki za ukinitev davčnih blagajn za kmete, saj je temu nasprotovalo finančno ministrstvo na čelu z državno sekretarko Matejo Vraničar Erman, ki je dejala, da je kmetijska dejavnost nesporno ena od ekonomskih dejavnosti in zato ne more biti izjema. Je pa odbor s sklepom kmetijsko ministrstvo zadolžil, naj pripombe kmetov upošteva v največji možni meri. Vlado pa je pozval, naj se v pavšalno obdavčitev po katastrskem dohodku vključi tudi vrtnine iz intenzivnih kultur, kot so denimo jagode, artičoke ali šparglji. Vraničarjeva je pripravo predloga sprememb zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka obljubila v dveh mesecih.