Iva Dimic: Koalicija dela začasne ukrepe ZUJF-a za področje družinske politike trajne

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na nujni seji obravnaval paket štirih “proračunskih” zakonov, ki se dotikajo ukrepov družinske in socialne politike ter politike zaposlovanja.

Pogovarjamo se o drobižu, ki ne odpravlja vzrokov za revščino

Prvi je bil obravnavan predlog zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Podpredsednica NSi in poslanka Iva Dimic je v razpravi izpostavila:”Denarna socialna pomoč (DSP) in Varstveni dodatek (VD) sta socialnovarstvena prejemka, ki bi morala najšibkejšim omogočati vsaj osnovne pogoje za dostojno življenje. Vendar se tukaj pogovarjamo vedno znova o drobtinicah, minimalnih spremembah lestvic in cenzusov denarne socialne pomoči, ne odpravimo pa vzrokov za naraščajočo revščino prejemnikov DSP in VD. Ravno zaradi tega krščanski demokrati predlagamo predloge za nižje davke in razbremenitev dela, da bi s tem spodbudili odpiranje novih delovnih mest, da bi si ti ljudje lahko s svojim delomzagotovili dostojno življenje. Naš predlog je, da prejemnikom minimalne plače ostane 50 EUR mesečno več, kar je 600 EUR na leto. Mi bomo sicer ta predlog podprli, ker najšibkejšim prinese vsaj nekaj, ni pa to dolgoročna sistemska rešitev.

Opozoriti pa moram tudi na kmečke pokojnine, ki so bile leta 2012 s Svetlikovim zakonom ukinjene in so se prenesle v kategorijo socialnovarstvenih prejemkov oziroma varstvenega dodatka. To pa je povezano z obvezo vračila zakonitih dedičev in se zaradi tega veliko upravičencev ne odloča za prejemanje teh transferjev. Posledično je revščina na podeželju še posebej težka.”

Določbe ZUJF so bile vnaprej omejene, vi pa jih delate trajne

Iva Dimic je v okviru razprave o noveli Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih izpostavila tri točke:”Ob sprejemanju ZUJF-a smo tudi na področju ukrepov družinske politike vsi skupaj želeli, da ti težki ukrepi čim prej minejo. Za to smo tudi delali. Vesela sem, da je na seji tudi gospa Černak Meglič, ki se gotovo še spomni tistega časa in kako težko smo sprejeli te ukrepe. Zdaj pa se ti ukrepi ne samo podaljšujejo, ampak se pogoj za sprostitev teh določb še močno zaostruje. in tu prehajam na drugo točko svoje razprave. Pogoju 2,5 % stopnje rasti BDP ste v predlogu tega zakona dodali pogoj 1.3 % stopnje rasti delovne aktivnosti v starostni skupini 20 do 64 let. Ta kumulativni pogoj je v resnici neuresničljiv. Slovenija je le enkrat v zgodovini, leta 2003, dosegla takšno stopnjo rasti delovne aktivnosti. Kolegice in kolegi z ministrstva za delo in iz koalicije, s takšnim pogojem delate te ukrepe trajne. To je nesprejemljivo in Krščanski demokrati smo ostro proti tej noveli. Pod tretjo točko pa sprašujem ministrico, kdaj bo po njihovem predvidevanju dosežen ta kumulativni pogoj, ki bi sprostil omejitev starševskega nadomestila, pomoči ob rojstvu otroka in dodatka za veliko družino?

Interventni ukrepi na trgu dela za mlade in starejše so dokaz, da je treba razbremeniti stroške dela, kot predlaga NSi

V razpravi o predlogu interventnega ukrepa za spodbudo zaposlovanja starejših od 55 let je poslanka Iva Dimic povedala:”Dobri rezultati ukrepov Jamstva za mlade in predlagana uvedba oprostitve delodajalca plačila prispevkov za socialna zavarovanja do največ dve leti so dokaz, da je potrebno razbremeniti delodajalce in zaposlene pri plačevanju prispevkov. Nova Slovenija predlaga ravno ta ukrep in upam si trditi, da bi razširitev ukrepa na vse starostne skupine prinesla več delovnih mest in več zaposlitev, tudi za nedoločen čas. Zanima me, ali ministrstvo razmišlja o takšnih ukrepih?”

Zakaj samo delna sprostitev omejitve štipendij za mladoletne in otroškega dodatka?

Zadnji, četrti predlog zakona, o katerem je Odbor za delo razpravljal, je bila novela Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Iva dimic je ob tem ponovno izpostavila, da je nesprejemljivo, da se zaostruje pogoj za popolno sprostitev ukrepov ZUJF-a za otroške dodatke in štipendije, podobno kot pri noveli Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Poleg tega pa je v razpravi predstavila amandma, ki so ga krščanski demokrati vložili na predlog društva Družinska pobuda:”S tem amandmajem želimo odpraviti nepravično določbo ZUPJS, ki z upoštevanjem prejetih otroških dodatkov mlajših otrok lahko zniža ali pa celo odvzame možnost prejema državne štipendije starejšim otrokom iz iste družine. Ta krivica najbolj boli velike družine.”