Iva Dimic: Državno gozdarsko podjetje ni prava rešitev!

DELITE TA
PRISPEVEK
14.01.2016, NSi

slovenija 09.07.2015, Iva Dimic, poslanka, NSi, foto: Anze PetkovsekOdbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na redni seji obravnaval predlog Zakona o upravljanju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Poslanka in podpredsednica NSi Iva Dimic, ki je tudi predsednica odbora, je v okviru obširne razprave predstavila stališče NSi.

“Krščanski demokrati smo načeloma proti državnemu lastništvu v podjetjih. Država ima druge pomembne naloge, upravljanje podjetij pa naj prepusti svobodni gospodarski pobudi. Socialno tržno gospodarstvo je koncept, kjer državna podjetja nimajo osrednjega mesta,” je poudarila Iva Dimic.

“Slišim, da naj bi se z državnimi gozdovi trenutno zelo dobro upravljalo, z zasebnimi pa precej slabo. Pa je res tako? Ni! Zasebni lastniki gozdov so povezani v Združenje lastnikov gozdov, ki ima že nekaj časa pripravljene zakonske rešitve, pa jih nihče od pristojnih ne sliši, kaj šele upošteva. Po našem mnenju je to neposredna odgovornost ministra z ekipo,” je še dejala Iva Dimic.

Vzpostavitev lesno predelovalne industrije je po besedah Ive Dimic preveč ohlapno omenjena v predlogu zakona. “Danes, žal, nismo izvedeli, kako naj bi zakon zagnal proizvodnjo v lesnopredelovalni industriji. V kateri panogi? S katerimi izdelki, polizdelki? Naj bi bila to proizvodnja lesnih vlaken, kot je eden izmed govornikov pred mano izpostavil? Sprašujem vas, kdo od tu prisotnih in kdo od pristojnih si upa zagotoviti, da bi takšna državna firma bila sposobna preživeti samo sebe in zagotoviti tudi prihodek v državni proračun? Da se ne bo ponovila Slovence, tako znana zgodba, ko se s proračunskimi sredstvi rešuje nasedla podjetja,” je še pristavila podpredsednica NSi.

V Novi Sloveniji menimo, da se upravljanje gozdov v lasti Republike Slovenije lahko najhitreje in najbolj učinkovito nadgradi s preoblikovanjem Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter oddajanjem manjših enot gozda v upravljanje na javnih razpisih. Samo s tem bi lahko omogočili tudi manjšim podjetnikom in kmetom, predvsem gorskim, da bi bili udeleženi pri upravljanju državnih gozdov. To pa je naša skupna odgovornost.

Jožef Horvat: Slovenski državni gozdovi d.o.o. ne morejo biti javno podjetje

Seja je bila v sredo prekinjena in se je nadaljevala v četrtek 14. januarja, Ivo Dimic pa je na seji zamenjal podpredsednik NSi Jožef Horvat. Ta je v obširni razpravi o posameznih členih in amandmajih k njim je izpostavil nekaj pomembnih vsebinskih vprašanj ministru in ostalim pristojnim s strani predlagatelja.

V nadaljevanju navajamo nekaj glavnih poudarkov poslanca Horvata iz razprave. Jožef Horvat je uvodoma tematiziral določitev sedeža družbe in v zvezi s tem je dejal, da ta tema spodbuja razpravo o neskladnem regionalnem razvoju, ki je rak rana slovenske politike – katerekoli. »Zaradi tega, ker nam skladni regionalni razvoj ne gre dobro od rok, ker se ta ljuba Slovenija vedno bolj centralizira in se bo jutri še bolj centralizirala je enostavno periferija, beri Pomurje, beri Koroška, beri Kočevska, daleč od Ljubljane, tako kot smo bili včasih daleč od Beograda. To so naše realnosti, tu so naše naloge, kolegice in kolegi, da moramo dejansko zavihati rokave in od jutri začeti razmišljati in odločati drugače,« je dejal podpredsednik NSi.

V svojem izvajanju se je dotaknil tudi posameznih vsebinskih predlogov iz zakona. »Družba SDG. d.o.o. ne more biti javno podjetje. Javna podjetja so lahko le tista, ki izvajajo gospodarske javne službe, kar pa SDG d.o.o. ne bo. Obenem naj opozorim, da od sprejema Zakona o javno-zasebnem partnerstvu v letu 2007 ni več nobenih razlik med navadno gospodarsko družbo in javnim podjetjem, zato je tak amandma brezpredmeten tudi s tega vidika,« je pojasnil.

Glede prenosa upravljanja podjetja na Slovenski državni holding (SDH) je poslanec Horvat dejal: »Ne glede na to, kdo bo izvrševal ustanoviteljske pravice, naj bo to le jasno zapisano v zakonu. Če se sprejmejo zgolj predlagani amandmaji, ocenjujem da se izloči le skupščina, ni pa jasne opredelitve da naloge ustanovitelja izvršuje SDH. Čeprav je to odločitev državnega zbora, pa na načelni ravni podpiramo upravljanje s strani SDH, saj gre za namensko družbo, ki je usposobljena ravno za tovrstno upravljanje, še posebej ker SDG d.o.o. ne izvaja javne službe. Upravljanje s strani SDH pa ne pomeni, da družba z MKGP ne podpisuje pogodbe in da MKGP ne more izvajati nadzora, ki si ga vzpostavi prek te pogodbe iz 26. člena.«

V nadaljevanju je Horvat opozoril predlagatelje: »Tehnični pomislek, ki ga je treba rešiti, je povezan z dikcijo osnove za obdavčitev z nadomestilom, ki se glasi sedaj “prihodkov”. SDG, d.o.o., bo imela poslovne prihodke, to so prihodki iz poslovanja, bo imela finančne prihodke in bo imela tudi izredne prihodke. Kateri so predmet obdavčitve, vsi prihodki ali poslovni prihodki? Te nejasnosti je treba odpraviti, sicer bodo težave pri izvajanju nadzora, tako s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, revizorja računovodskih izkazov kot tudi Računskega sodišča. Vsebinski pomislek pa je vezan na 20 % stopnjo – mi smo na to že opozarjali -, vendar brez izdelane analize, kako je bila določena ta stopnja, kakšen bo vpliv amandmajev in zakaj so prihodki v proračunski sklad manjši od koncesijske dajatve danes, pač ne moremo podati odgovora, kakšna bi morala biti stopnja. Najmanj tolikšna, da bi zagotovila primerljive pogoje družbe SDG z današnjimi pogoji, koncesionarjev seveda, sicer ocenjujemo, da obstaja tveganje državne pomoči. In prav na to tveganje državne pomoči smo večkrat že opozorili in tu si tudi upamo napovedati, da bo na to enkrat opozorila tudi Evropska komisija in potem bomo zardevali glede tega zakona.«

Nova Slovenija – krščanski demokrati je k predlogu zakona tudi vložila dva amandmaja, k 10. in k 29. členu. V obrazložitvi predlogov je povedal: »Mi predlagamo, da se z drugim odstavkom 29. člena tega zakona doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »pri prodaji gozdno lesnih sortimentov je potrebno upoštevati kratke transportne poti, zaradi ogljičnega odtisa«. Zakaj smo predlagali ta amandma in sem hvaležen gospodu ministru, ki je nakazal nekako simpatije do tega amandmaja? Namreč, številni deležniki nas opozarjajo, da mora lesna masa iz slovenskih gozdov direktno stimulirati in motivirati firme oziroma gospodarske družbe bolje, ki poslujejo na področju predelave lesa k razvoju in s tem tudi k zaposlovanju. To se mora zgoditi na način, da bodo domače slovenske, ponavljam, domače slovenske lesno predelovalne družbe udeležene pri koriščenju lesne mase iz gozda. Z zgoraj navedenim predlogom spremembe 29. člena predloga zakona menimo, da bi bila ta opozorila mnogih deležnikov tudi ustrezno upoštevana. Menimo, da predlagana dopolnitev člena ni v nasprotju s pravom Evropske unije glede prostega pretoka blaga na notranjem trgu Evropske unije. Najbrž nam pa nihče ne more nasprotovati, ko govorimo o ogljičnem odtisu in prosim za sprejem tega amandmaja.«