(INTERVJU) Ljudmila Novak: Prevzema vodenja vlade se ne bi ustrašila

DELITE TA
PRISPEVEK
20.12.2016, NSi
Ljudmila Novak

“NSi ima vizijo in pogum, kako zgraditi normalno Slovenijo, sicer se oblikovanja novih političnih zavezništev ne bi lotila.” Predsednica NSi Ljudmila Novak

Ljudmila Novak se je rodila 1. avgusta 1959 v Mariboru. Svojo politično pot je z vstopom v NSi začela leta 2000. Leta 2001 je bila izvoljena za županjo v občini Moravče. Župansko funkcijo je opravljala do leta 2004, ko je bila na prvih evropskih volitvah v Republiki Sloveniji izvoljena v Evropski parlament. Leta 2008 je bila na predčasnem volilnem kongresu izvoljena za predsednico NSi. Leta 2012 je z vstopom NSi v Vlado Republike Slovenije postala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Že več kot 30 let je poročena z možem Romanom, s katerim imata tri otroke in pet vnukov. V tokratni izdaji časopisa Krščanski demokrat smo se z njo pogovarjali o njeni prihodnosti in pogledih na aktualne politične razmere.

Za vami je jubilejni 10. kongres NSi, na katerem ste bili ponovno izvoljeni za predsednico stranke. Kako se počutite v teh dneh?

Velika podpora mi je dala novih moči in poguma ter potrdila, da gre stranka pod mojim vodstvom v pravo smer. Najbolj pomembno pa je to, da kot ekipa delujemo enotno in dobro. Svet stranke je po kongresu potrdil oba moja dozdajšnja podpredsednika, predsednika sveta in glavnega tajnika še za naslednji dve leti. Verjamem, da bomo še naprej delali dobro.

Ste si želeli protikandidata?

Predsednik stranke naj bo tisti, ki ima največjo podporo in mu članstvo zaupa. Vesela sem, da sem dobila 91,5-odstotno podporo prisotnih predstavnikov stranke. Nimam pa nič proti, če želi še kdo kandidirati za predsednika, tako kot se je to zgodilo že dvakrat do sedaj.

Ste predsednica stranke od leta 2008. Na kongresu ste razkrili, da ste resno razmišljali o koncu vaše politične kariere. Zakaj ste se vendarle odločili vztrajati?

Ko sem leta 2008 sprejela to funkcijo, sem dejansko reševala stranko. Ko sem bila še trikrat potrjena na volilnem kongresu stranke, je zame to vedno pomenilo prevzem odgovornosti. Vedno sem pripravljena od te funkcije odstopiti, v kolikor se pokaže, da ima nekdo drugi večjo podporo ali da lahko stranka pod drugim vodstvom hitreje in bolje napreduje. Funkcije pridejo in gredo, pomembno pa je, kaj naredimo v času, ko smo na določenem položaju. Vztrajam pa zato, ker verjamem v moč sodelovanja in sposobnost moje ekipe, da NSi na naslednjih volitvah še izboljša rezultat in v tej državi naredi nekaj dobrega za ljudi.

Na kongresu ste dejali, da je NSi jedro tretjega stebra. Kako se počutite ob misli, da bi kdaj prevzeli vodenje vlade?

Vodenje stranke je zagotovo zelo odgovorna funkcija, vodenje vlade pa še toliko bolj. Če bi ljudje na volitvah v največji možni meri podprli NSi, potem bi bila to odgovorna naloga, ki se je ne bi ustrašila. Imamo program, rešitve in strokovne ljudi, ki se spoznajo na svoja področja. Predvsem pa imamo veliko volje delati dobro za Slovenijo, zato se prevzema vodenja vlade ne bi ustrašila. Za Slovenijo bi to lahko pomenilo, da strici iz ozadja izgubijo moč in vire napajanja iz državne blagajne. To pa seveda sedanji politični eliti in njihovim lobijem ne bi bilo všeč, zato bi poskušali narediti vse, da ponovno zrušijo vlado in si prilastijo tisto, kar je še mogoče.

Geslo kongresa NSi je bilo »Gradimo normalno Slovenijo«. Je v trenutnih razmerah, notranje in zunanje političnih, sploh možno zgraditi normalno Slovenijo?

Slovenija ima vse možnosti, da postane normalna država. V to sem prepričana, ker imamo veliko neizkoriščenih možnosti. Seveda pa je potrebno za dosego normalnosti sprejeti ukrepe, ki bodo ljudem vrnili zaupanje v našo domovino, predvsem pa, da bomo lahko vsi skupaj bolje živeli. NSi ima vizijo in pogum, kako zgraditi normalno Slovenijo, sicer se oblikovanja novih političnih zavezništev ne bi lotila.

Če bi postali predsednica vlade, katere tri ukrepe bi vaša vlada najprej sprejela?

Predpogoj za izvedbo kakršnihkoli ukrepov je oblikovanje trdne koalicije z ministrsko ekipo, ki bo sposobna uresničiti in udejaniti tisto, kar govori in obljublja. Kot sem že povdarila, funkcije pridejo in gredo. Najbolj pomembno pa je, kaj v času, ko smo na političnih funkcijah, storimo dobrega za ljudi.

Funkcije pridejo in gredo, pomembno pa je, kaj naredimo v času, ko smo na določenem položaju.

Pa ukrepi?

Razbremenitev gospodarstva, prenova zdravstvenega sistema in reforma pravosodja. Zagotovo bi podjetnike in zaposlene razbremenili visokih davkov. Kdor za pošteno delo ne prejema poštenega plačila, ta nima motivacije. Če zaposleni niso motivirani, se tudi podjetja ne morejo razvijati. In če se morajo podjetniki nenehno boriti z birokratskimi ovirami, namesto da bi svojo energijo usmerili le v razvoj, je jasno, da je potrebno tudi poenostaviti postopke pridobivanja določenih dovoljenj. Ni normalno, da je za gradbena dovoljenja potrebno čakati več mesecev ali celo več let. Živimo v globaliziranem svetu, kjer je konkurenca velika. Dolžnost politike pa je, da omogoči okolje, ki bo ljudem dovoljevalo doseganje njihovih najboljših potencialov.

Kaj pa zdravstvo in sodstvo?

V NSi smo letos predstavili temeljita izhodišča za prenovo zdravstvenega sistema. Ključna rešitev naših ukrepov je reorganizacija delovanja zavarovalnic in bolnišnic, s čimer bi se povečala hitrost in kakovost zdravstvenih storitev. Naj na tem mestu poudarim, da NSi ne želi ukiniti javnega zdravstva. Tisti, ki nam to očitajo, se bojijo, da bi izgubili svoje denarne tokove, ki uničujejo ta zdravstveni sistem. NSi je za javno zdravstvo, vendar z drugačnim načinom financiranja. Ni normalno, da ljudje čakajo na operacijo po več mesecev ali celo let, medtem ko si nekateri na ta račun polnijo denarnice. Največja težava v zdravstvu, poleg preobremenjenih zdravnikov in medicinskih sester, je korupcija, ki jo določeni posamezniki izvajajo na račun bolnikov. To so sprevržena in sramotna dejanja. Enako nesprejemljivo je tudi to, da smo davkoplačevalci konec leta 2013 plačali za sanacijo bančnega sistema več kot tri milijarde evrov, obenem pa v vsem tem času nismo dobili nobene konkretne obsodbe tistih, ki so to bančno luknjo zvrtali. Pretekli mesec smo vložili v parlamentarni postopek paket zakonov za pregon bančnega kriminala, s čimer bi se ustanovila posebna sodišča in oddelki tožilstva za pregon korupcije v bančništvu. Bojim pa se, da tako kot pri zdravstvu tudi pri pregonu bančnega kriminala ta vlada nima poguma izpeljati odločnih ukrepov.

Je zdravstvo na podobni točki kot so bile banke leta 2013, ko nam je grozilo sesutje bančnega sistema?

Do neke mere zagotovo. Vemo, da so se čakalne dobe v zadnjem letu kar nekajkrat povečale. Tudi stavka zdravnikov kar naprej grozi. Primanjkuje nam določenih specialistov, nekateri vrhunski zdravniki pa odhajajo v tujino. Najbolj žalostno pa je to, da pri tem trpijo predvsem pacienti oziroma tisti, ki redno vplačujejo prispevke v zdravstveno blagajno.

Kako bi odreagirali, če bi eden vaših ministrov podpisal sporazum s sindikati na lastno pest?

Vlada se mora predhodno jasno dogovoriti, kam želi neka pogajanja pripeljati. Še pred začetkom pogajanj je potrebno natančno vedeti, kaj je sprejemljivo in kaj ni. Ministri se morajo držati dogovorov. Če pa se pri pogajanjih kaže, da bi končni sporazum utegnil preseči postavljene okvire, pa je nujno, da ministri še pred podpisom sporazuma dobijo potrdilo predsednika vlade in ostalih koalicijskih partnerjev.

Bi v primeru podpisa sporazuma ministrice Milojke Kolar Celarc in sindikata Fides zahtevali odstop ministrice?

V kolikor se ni držala dogovorov. Tukaj so stvari nejasne. Po eni strani imamo trditve, da je vlada sprejela takšne pogoje, da je ministrica imela argumente za ta sporazum, po drugi pa, da takšnega mandata ministrica ni imela. Občutek imam, da so si koalicijski partnerji premislili na podlagi javnega mnenja, ki podpisu sporazuma s Fidesom ni naklonjeno. Zagotovo pa zdajšnja ministrica za zdravje ni več primerna za vodenje tega izjemno zahtevnega resorja. Vsa njena dozdajšnja dejanja kažejo, da ukrepov za prenovo zdravstvenega sistema ni sposobna izpeljati, saj svojega položaja ne obvladuje. Potrebujemo ministra, ki bo odločen, pogumen, strokoven in ki bo imel močno podporo koalicijskih partnerjev.

Je dialoga med vlado in predstavniki v zdravstvu premalo ali vlada dejansko nima poguma sprejeti konkretnih ukrepov?

Oboje. Na eni strani vedno znova slišimo pritožbe, da se ministrica ni pripravljena pogovarjati in slišati pripomb, na drugi strani pa ni prave volje v koaliciji za odločnejše spremembe, ki jih zdravstvo zahteva. Vse skupaj je ena velika zmeda, ki škoduje ljudem. Na to, da ta vlada ni naredila odločnejših sprememb, pa nas opozarja tudi Evropska komisija. Delajo se le kozmetični popravki. Grozi nam tudi neobvladljiv pokojninski sistem. Ta vlada ni naredila bistvenih reform, ker se posamezniki bojijo odločnejših ukrepov.

Slovenija ima vse možnosti, da postane normalna država. V to sem prepričana.

Vam je žal, ker NSi ni šla v to vlado?

Ne, ni mi žal. Glede na moč in programske razlike z drugimi strankami, bi težko uveljavljali svoj program. Verjamem pa, da prihaja čas, ko nam bodo ljudje dali večjo podporo, kar nas bo pripeljalo tudi do odhoda v vlado, ki bo delala v korist ljudi in ne posameznih interesnih skupin.

Na kateri točki bi morala katerakoli vlada odstopiti?

Takrat, ko so medsebojna nesoglasja tako velika, da vlada ne more več izpeljati nobenega pomembnega ukrepa in takrat, ko se dela škoda državi zaradi neukrepanja. In tudi takrat, ko se vlada ni zmožna upreti tistim, ki želijo ropati državno premoženje.

Pritisk migrantov je manjši kot lani. Pa vendarle nevarnost še vedno obstaja. Kaj bi morala Slovenija že zdaj storiti, da bi se lahko bolje znašli, če bi se ta pritisk znova povečal?

Zagotovo moramo sprejeti ustrezno zakonodajo. Vemo, da se zakonodaja okoli tega še vedno usklajuje znotraj koalicije. Preprosto moramo imeti mehanizme, s katerimi bi zavarovali naše meje. Živimo v času, ko moramo biti pripravljeni na vse možne scenarije, zato je potrebno ljudi v ta namen tudi usposobiti in v največji možni meri zaščititi. Seveda pa je potrebno pomagati tudi tistim, ki so pomoči potrebni.

Vlada je pripravila spremembo zakonodaje, s katero bi policisti dobili več pooblastil. Po novem naj bi bila možna tudi uporaba paralizatorjev. Se s tem strinjate?

V primeru nevarnosti je zagotovo bolje, da se uporabijo paralizatorji kot pa pištole. Od policistov pa pričakujem, da to orožje odgovorno uporabljajo le v najnujnejših primerih. Na prvem mestu je varnost državljanov, čeprav v osnovi nisem za nobeno nasilno ravnanje.

Ali NSi še vedno stoji za tem, da Slovenija lahko sprejme največ pet tisoč migrantov?

Sprejmemo jih lahko toliko, kolikor jih lahko tudi namestimo, zanje poskrbimo in omogočimo integracijo. Če bi bila ta številka prevelika in tega ne bi zmogli, bi ogrozili varnost države. Po vseh ocenah je število pet tisoč sprejemljivo. Nekatere države, ki so sprejele večje množice migrantov, imajo zdaj težave, zato moramo sprejeti le toliko ljudi, da bomo situacijo lahko obvladovali.

V Evropi je prišlo zaradi migrantov do velikega porasta populizma. Ali menite, da je populizem dober za Evropo?

Populizem nikoli ni dober. Nekateri krizne razmere izkoriščajo in delajo iz tega politiko. S tem se ne morem strinjati. Vedno sta potrebna dober premislek in racionalno ravnanje, ne pa čustveni odzivi. Populisti igrajo na negativna čustva ljudi, kar dolgoročno največkrat vodi v večje nasilje in poslabšanje razmer.

Evropski poslanec NSi in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je kandidiral za mesto predsednika Evropskega parlamenta, a njegove kandidature evropski poslanci SDS niso podprli, čeprav delujejo znotraj iste politične skupine EPP. Kako to komentirate?

To nedržavotvorno dejanje govori samo zase, zato ga posebej ne mislim komentirati. Gospodu Peterletu se ob tej priložnosti želim zahvaliti za pokončnost in širitev proevropskega duha v Bruslju in Strasbourgu. Evropska unija v teh kriznih časih bolj kot kdajkoli prej potrebuje zdrav razum.

Kako vidite ponovno kandidaturo Angele Merkel?

Angela Merkel je ob migrantski krizi izgubila določen del podpore. Veseli pa me, da je na zadnjem kongresu CDU poudarila, da se migrantska kriza v takšnem obsegu, kot se je zgodila lani, ne sme več ponoviti. Nemška kanclerka je zagotovo ena najvplivnejših svetovnih voditeljic, zato je izjemno pomembno, kakšno politiko zagovarja Nemčija, saj to potem vpliva tudi na Slovenijo. Ne smemo pozabiti, da je Nemčija naša največja izvozna partnerica.

Kaj pa zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah?

Zmaga Donalda Trumpa je bila odločitev Američanov in jo je treba spoštovati. Zagotovo pa so mu pri njegovi zmagi izjemno pomagali elektorski glasovi. Za Slovenijo pa je pomembno, da bo Trump vodil kar se da miroljubno politiko, tudi z državami EU. In da bo Slovenija znala čim bolj izkoristiti to, da imamo v Beli hiši prvo damo.

Ljudmila Novak

“Vztrajam zato, ker verjamem v moč sodelovanja in sposobnost moje ekipe.” Predsednica NSi Ljudmila Novak

Kako bi odgovorili tistim, ki pravijo, da je NSi postala stranka kapitala in da se zavzema samo za podjetnike?

NSi je konservativna v vrednotah, liberalna v gospodarstvu in socialna do ljudi, ki potrebujejo pomoč. Svobodna gospodarska pobuda lahko ustvarja veliko boljše pogoje za delo in življenje. Ustvarja tisti kapital, ki ga država potrebuje, da je država socialna, da lahko razvijamo svoje sisteme – zdravstvene, šolske, infrastrukturne.

Zato v NSi poudarjamo močno gospodarstvo, ki ustvarja nova delovna mesta, da se ljudje lahko zaposlijo, ustvarjajo in imajo lastno podjetniško pobudo. Vedno pa poudarjamo, da je treba zaposlene dostojno plačati, zato smo v tem mandatu predlagali nižjo obdavčitev plač, s čimer bi se zaposlenim neto plača povečala, medtem ko podjetnikov ne bi dodatno obremenili. Ni normalno, da zaposleni v Avstriji pri 1.500 evrov bruto plače dobijo okoli 1.200 evrov neto, v Sloveniji pa le tisoč evrov. Vsako pošteno delo zasluži dostojno plačilo.

Kdo je vam osebno bolj pomemben; lastniki podjetij ali zaposleni v podjetjih?

Oboji so pomembni. Podjetja potrebujejo odgovorne lastnike, ki imajo razvojno vizijo in občutek za ljudi. Da podjetja lahko razvijaš, potrebuješ strokovne ljudi. Strokovne ljudi pa moraš primerno tudi plačati. Zato v NSi vztrajamo, da je potrebno plače vseh zaposlenih davčno razbremeniti. Na drugi strani pa se zavedamo, da podjetniki potrebujejo tudi bolj fleksibilno zakonodajno okolje, v katerem bo boljša tudi plačilna disciplina. Uspešna so le tista podjetja, ki pošteno plačujejo svoje zaposlene in kjer imajo delodajalci dobre odnose z zaposlenimi. To je naša vizija in naš način dela.

Kako v teh časih vidite vlogo sindikatov?

Sindikati v Sloveniji…

Bi potrebovali reformo sindikatov?

Zagotovo. Predolgo časa so v sindikalnih organizacijah isti ljudje na vodilnih funkcijah, ki želijo delati politiko in se pravzaprav borijo le za nekatere predstavnike in člane sindikalnih združenj. Ljudem je treba prisluhniti, vendar pa ne smemo pristati na izsiljevanja določenih interesnih skupin. Vemo, da ima čedalje manj ljudi zaposlitev za nedoločen čas. Čedalje več je tistih, ki so zaposleni po pogodbi. Še posebej mlada populacija ima malo možnosti za redne zaposlitve. Sindikati bi morali biti bolj konstruktivni in imeti vizijo razvoja. Če vedno branijo iste stvari in se pri tem delovnopravna zakonodaja ne prilagaja potrebam časa, potem nazadujemo. Vodilni v slovenskih sindikatih so v marsičem krivi, da delovni pogoji niso boljši. Podjetniki pravijo, da bi zaposlili veliko več ljudi, če bi bila delovnopravna zakonodaja bolj fleksibilna. Za vmesno obdobje, ko nekdo izgubi službo, pa bi morali ustanoviti prehodni sklad, iz katerega bi zaposleni in delodajalci vplačevali in nato iz njega po potrebi tudi črpali sredstva.

Zavedam se, da je za preporod naše države potrebno veliko poguma, vendar se takšnega projekta zagotovo ne bi ustrašila.

Kako razumete vedno več opažanj med zaposlenimi v podjetjih, da je način trenutnega življenja prehiter?

Tempo življenja je zagotovo zelo hud. Tudi pritiski so vedno večji. Najprej morajo delodajalci iskati možnosti in priložnosti za vzpostavljanje dobrih delovnih pogojev. Vsak vodja mora v prvi vrsti skrbeti za pozitivne medsebojne odnose in podrejene tudi spoštovati. Ko se človek dobro počuti v nekem okolju, je lahko tudi ustvarjalen. Velikokrat opažam in slišim, da so slabi medsebojni odnosi pogost razlog za stres. Sama si vedno prizadevam, da so medsebojni odnosi kar se da dobri, ustvarjalni, da si ljudje med seboj pomagajo, ne pa nagajajo ali rušijo. Takšne odnose si želim tudi v politiki, ki bi morala biti delo za skupno dobro.

Ali zase lahko rečete, da znate udariti po mizi?

Če je potrebno, seveda tudi to znam. Pride čas, ko je treba odločno povedati nekaj, za kar mislim, da je potrebno povedati in s tem preprečiti nekaj slabega. Sprva si vedno prizadevam, da se zadeve uredijo z dialogom, saj lepa beseda vedno lepo mesto najde. Če to ne gre, ker sogovorniki za to nimajo posluha, pa je treba odločno postaviti stvari na svoje mesto.

SDS je vložila novelo zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev. Gre za zakon, ki ga je NSi uspela spraviti skozi državni zbor in že kaže vidne rezultate. Kako vidite novelo SDS?

Ta prelomni zakon nam je uspelo sprejeti lansko leto. Poleg nas, ki smo ga pripravili, je zakon dobil podporo še v SMC in pri nekaterih posameznih poslancih, medtem ko so bile druge stranke večinoma proti. SDS se je vzdržala in ni konstruktivno sodelovala pri morebitni izboljšavi zakona. Naš zakon že predvideva, da mora biti v primeru, ko se začnejo izkopi, prisotna policija. Policisti morajo pri nadaljnji obravnavi upoštevati zakon o organiziranosti in delu v policiji in tudi kazenski zakonik. V bistvu je ravnanje policije enako, kot pred sprejemom našega zakona, saj njihove postopke ureja drugi zakon, zato menim, da sprememba našega zakona ni potrebna. Naš zakon je tehnični zakon, ki je vladni komisiji dal orodje za začetek reševanja problematike prikritih grobišč. V kolikor pa v SDS menijo, da do ovadb ne prihaja in imajo dokaze in priče o storilcih teh grozovitih dejanj, pa naj podajo kazenske ovadbe in predložijo dokaze. Naš zakon daje le zakonski okvir, da se ta problematika končno lahko začne reševati. Vladna komisija pa je tista, ki na operativni ravni usmerja delo in izvaja zakon. Zato smo v NSi proti noveli zakona, ki jo je vložila SDS.

Ali bi morali tak zakon sprejeti že prej?

Zagotovo je preteklo preveč časa, preden so se začeli izvajati pokopi žrtev. Vesela pa sem, da je končno tudi v slovenski družbi nastal nek širok konsenz in prevladalo spoznanje, da vsak mrtev človek zasluži dostojen pokop in primerno obeležje. Samo v letošnjem letu je bilo izkopanih in prekopanih preko tisoč žrtev medvojnih in povojnih pobojev. Vladna komisija, z gospodom Jožetom Dežmanom na čelu, zelo intenzivno dela. Zadovoljna sem, da je vlada na našo pobudo zagotovila tudi denar in da se zakon uspešno izvaja. Jasno je, da to vsem ni všeč, predvsem tistim, ki delajo svojo politiko na račun teh tragičnih dogodkov in to tematiko grdo izrabljajo. Seveda pa pričakujemo, da se bo tudi jasno povedalo, kdo so krivci za te poboje, da ne bomo drug drugega obtoževali in da se vsa zgodovinska dejstva dokončno zapišejo v učbenike in zgodovinske knjige. Zame je glavni krivec vrh komunistične partije in njeni vodilni člani, ki so dali takšna povelja oziroma izvajali svojo revolucijo in maščevanje nad nasprotniki revolucije in nedolžnimi ljudmi. Vmes pa so ljudje, posamezniki, izvajalci, ki so bili tudi grdo izrabljeni, ter človek – grešnik, ki ga je vojna naredila še bolj krutega ali otopelega za bolečino sočloveka oziroma je postal razčlovečen izvajalec grozodejstev.

Živimo v času, ko moramo biti pripravljeni na vse možne scenarije, zato je potrebno ljudi v ta namen tudi usposobiti in v največji možni meri zaščititi.

Bi kot predsednica vlade odpirali ideološka vprašanja?

Ideološka vprašanja lahko odpiramo samo v največji možni dobronamernosti in če to vodi k pozitivnim rešitvam. Če se takšna vprašanja odpirajo zato, da nekdo dela le svojo politiko, vznemirja ljudi ali jih spodbuja k še večjim delitvam, potem to ni prava in državotvorna politika.

kd8

Vabljeni k branju že osme izdaje časopisa NSi – Krščanski demokrat! (Do spletne izdaje časopisa lahko dostopate s klikom na naslovnico)

Kaj bi bil vaš največji uspeh, ki bi ga kot političarka lahko dosegli?

Da bi Slovenija postala čim bolj normalna in uspešna država, v kateri bi družino postavili na najvišje mesto in v kateri bi bilo gospodarstvo močno in trdno. Država, v kateri bi se rodnost hitro povečevala in bi to pripomoglo k obstoju slovenskega naroda. Država, v kateri bi zaupali v sodstvo, ki zagotavlja vsem državljanom enakost pred zakonom in kaznuje vse, ki delujejo v nasprotju z zakoni oziroma si prilaščajo tujo ali državno lastnino.  Če bi vodila državo, bi si želela, da bi bilo razprtij v narodu čim manj in da bi si vsi prizadevali za uspešnost državljanov in naše domovine. Seveda pa se zavedam, da je za preporod naše države potrebno veliko poguma, vendar se takšnega projekta zagotovo ne bi ustrašila. Trdno verjamem, da si naši državljani zaslužijo dostojno življenje in da ima Slovenija še veliko neizkoriščenih možnosti.

Smo v mesecu decembru, ki velja za mesec praznovanj. Kaj želite našim bralcem?

Vsem bralcem in bralkam želim, da bi z veseljem prebirali Krščanskega demokrata in da bi bili z veseljem pripadniki NSi. Vsem nam tudi želim, da bi živeli v normalni in uspešni Sloveniji. Želim, da bi spoštovali drug drugega ter se pogovarjali na osnovi argumentov in ne zlonamernih podtikanj. Vsak od nas lahko premakne kamenček in potem lahko premaknemo tudi goro. Vsem želim, da bi praznike preživeli lepo v krogu svoje družine in se tudi duhovno okrepili za vse izzive prihodnjega leta.

Spletna izdaja časopisa NSi Krščanski demokrat je dostopna na tej POVEZAVI.