(INTERVJU) Matej Tonin za Delo: Najbolje bi bilo Sovo razpustiti in jo na novo vzpostaviti

DELITE TA
PRISPEVEK
18.08.2016, NSi

Matej_Tonin_KolegijDZ2016Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin spada med mlajše politike. Julija je dopolnil 33 let. Na zadnjih volitvah v Kamniku je dosegel tretji najboljši rezultat za kandidatoma SMC in SDS in pred kandidatko Desusa Julijano Bizjak Mlakar. Na volitvah, ko praga za vstop ni uspelo doseči veliko večjim strankam, kot so SLS, PS, DL, so volivci NSi ponovno izvolili vse štiri poslance iz prejšnjega mandata, tudi Tonina, dobili pa so še dodaten sedež. Po volitvah zaradi zapletov z mandatom Janeza Janše nekaj mesecev ni bilo mogoče ustanoviti komisije za nadzor obveščevalnih služb. Ko so jo, je Tonin postal podpredsednik, nadzor pa je takoj povzročil odstop obrambnega ministra, v prejšnjem mandatu predsednika državnega zbora, Janka Vebra. Mateja Tonina je intervjuval novinar Dela Peter Jančič, pogovor pa si lahko preberete tudi TUKAJ.

Nameravate novembra na kongresu kandidirati za predsednika NSi proti Ljudmili Novak?

Ne.

Premier Miro Cerar ta teden pričakuje pojasnila direktorja Sove Zorana Klemenčiča zaradi anonimk o njem. Ste v komisiji za nadzor obveščevalcev o tem že kaj govorili?

Še nismo. Razpošiljanje anonimk je orodje, ki ga zaposleni v obveščevalni službi uporabljajo za obračun z večino dosedanjih direktorjev, ko ne morejo doseči svojega. Razpošiljanje anonimk je nesprejemljivo, ker imajo vsi zaposleni v varnostnih in obveščevalnih službah v skladu s 26. členom zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb možnost, da neposredno, mimo svoji predpostavljenih, obvestijo parlamentarno nadzorno komisijo o nepravilnostih in zlorabah v službah.

V tem primeru vas ni nihče obvestil?

V tem zadnjem primeru ne. Če bi ti, ki zdaj pišejo anonimna pisma, pričali pred komisijo, bi imeli tudi parlamentarni nadzorniki več možnosti preveriti, kaj v anonimkah drži in v kakšni meri gre zgolj za interno obračunavanje. Obstoječi zakon namreč vsem žvižgačem omogoča, da na zakonit način opozorijo na zlorabe.

To je bilo v primeru Vebergate?

V primeru Vebergate sta se dva vojaška obveščevalca obrnila direktno name kot na člana nadzorne komisije. Predstavila sta mi, kakšne nepravilnosti se dogajajo v službi in me usmerila, kje naj iščem dokaze. Ko sem zbral informacije, sem zahteval nenapovedan nadzor parlamentarne komisije pri OVS. V tem nadzoru sem našel dokaze. Nadaljevanje zgodbe poznate.

Pričakujete, da bo premier po Andreju Očku odstavil že drugega šefa Sove, ki ga je sam imenoval?

Šef Sove je neposredno podrejen predsedniku vlade, zato je predsednik vlade najbolj odgovoren za stanje v Sovi. Odreagirati bo moral tako, da se bo SOVA ukvarjala z nalogami za katere je ustanovljena in ne sama s seboj.

Očitki o poslih soproge šefa obveščevalne službe…

Očitki so za direktorja Sove neprijetni. Če bo na položaju ostal, bodo ti očitki vedno viseli nad njim. Premier je pred težko izbiro: ali iskati novega šefa Sove v varnostno izjemno občutljivem obdobju ali pa konflikt pomesti pod preprogo in nadaljevati sodelovanje s sedanjim. Obe možnosti sta slabi.

Velik preizkus obveščevalno varnostnega sistema države je bil lani begunski val. Se obeta nov?

Gotovo. Zatišje, ki vlada, je zgolj začasno. Razmere na Bližnjem Vzhodu in v Afriki se ne umirjajo, nekje se celo poslabšujejo. Letos marca sem na grškem otoku Lesbos govoril z migranti. So trdno odločeni, da svoje dežele zapustijo in gredo v zahodno Evropo. Vprašanje je le, kje bodo šli. Vračanje za njih ni opcija. Če po vzpostavljeni balkanski poti ne bo šlo, so že takrat iskali alternative preko Albanije in po zahodnem delu Balkana. Tihotapske mreže bodo zagotovo pograbile vsako priložnost, da v zahodno Evropo spravijo čim več ljudi. Tudi preko Slovenije.

Je ograja proti Hrvaški dober odgovor na ta tveganja?

Po pogovorih z migranti v grških zbirnih centrih sem ugotovil, da ima ograja velik demonstracijski učinek. Bil sem presenečen kako veliko migrantov je vedelo za ograjo v Sloveniji in na Madžarskem. Ograja je simbolno sporočilo, da vrata Slovenije niso odprta za vse. Ograja ima pomembno odvračalno funkcijo, seveda pa je brez moštva, ki jo nadzoruje in varuje, popolnoma neučinkovita.

Kaj je za državo večje tveganje: slabo financirana vojska ali sprti obveščevalci?

Oboje je veliko tveganje, zato sem v parlamentu sprožil dve kampanji. Februarja za povečanje obrambnega proračuna. Predlagal sem zavezo, da bi vsako leto povečali obrambni proračun v višini 0,1% BDP, dokler ne dosežemo vsaj 1,5 % BDP. A se koalicija ni strinjala. Junija pa sem predlagal tudi prenovo obveščevalnih in varnostnih služb. Vse te službe imajo zakonsko podlago za delovanje iz 90-ih let. V tistem času so varnostne grožnje izvirale predvsem iz Balkana in tamkajšnjih vojn. Danes je povsem drugače. Grožnje so globalne in mnogo bolj kompleksne. Pravna podlaga za delo služb ima kar nekaj sivih lis in črnih lukenj. Ob vsem tem pa so še obveščevalci notranje razdeljeni in sprti. Nobena razdeljena organizacija ne more biti učinkovita in uspešna. Najbolje bi bilo SOVO razpustiti in jo na novo vzpostaviti.

Kolikšna je možnost, da staršem otrok v šoli Alojzija Šuštarja ne bo več treba plačevati šolnin, kot to zahteva ustavno sodišče?

Vse je odvisno od SMC. Mi smo jasno povedali: za enak program enako plačilo. Osnovna šola Alojzija Šuštarja izvaja program kot ostale javne šole, zato bi morala biti za program enako financirana kot javne. Stroški infrastrukture pa so tako ali tako stvar ustanovitelja, torej cerkve.

Se strinjate, da je običajno, da državni zbor več mandatov ne spoštuje sodbe ustavnega sodišča, ko to zahteva, da poslanci prenehajo kratiti pravice ljudi?

To je stvar pravne in politične kulture. Očitno sta obe v Sloveniji na zelo nizki ravni.

Prve volitve na državni ravni, če ne bo presenečenj, bodo predsedniške. Kdo bo kandidat NSi?

O tem se še pogovarjamo. Bomo pa verjetno ponudili kandidata ali kandidatko.

Je vaša knjiga Upanje za Slovenijo že del kampanje za volitve?

Nisem kandidat za predsednika republike, če na to namigujete. Knjiga je odziv na razočaranja, ki sem jih opazil ob praznovanju 25 letnice Slovenije. V knjigi analiziram, kje so razlogi za razočaranja. Ocenjujem, da je glavni vir razočaranj v dvojnih merilih. Ena za navadne ljudi in druga za posvečene. To ljudi najbolj jezi in spodbuja apatijo. Da pa ne bi le analiziral, sem ponudil tudi rešitve, vizijo, kaj bi morali storiti za boljšo državo.

Vam bo na volitvah poslancev večji konkurent SDS Janeza Janše ali SMC Mira Cerarja?

V proporcionalnem sistemu so si vse politične stranke medsebojni konkurenti.

Je kakšna možnost, da bi se v prihodnosti nadaljevalo povezovanje s SLS iz evropskih volitve?

V volilnem sistemu, ki ga imamo, noben stranka ne more sama sestaviti vlade. Povezovanje in sodelovanje je nujno za zmago.

V SLS imajo nekaj težav, so izven parlamenta, izključujejo celo nekdanjega predsednika Marjana Podobnika…

Upam, da se čim prej iz notranjih konfliktov osredotočijo na program za boljšo Slovenijo.

Boste podprli predlog popravka referendumske zakonodaje, ki ga je napovedal predsednik državnega zbora Milan Brglez, o overjanju podpisov za referendumske pobude?

Ker je to naš predlog, bi bilo nenavadno, če ga ne bi podprli. Ponudili smo dobro rešitev, zato jo bomo tudi podprli.

Kje pričakujete večje zaplete prihodnji mesec: pri iskanju finančnega ministra ali v razpravi o interpelaciji proti infrastrukturnemu ministru?

Težje bo dobiti dobrega finančnega ministra. To je minister, ki največkrat reče ne. Večkrat kot rečeš ne, bolj si osovražen. Po plači, ki jo dobi, obveznostih, ki jih ima in pozornosti, ki jo je deležen, ne vidim veliko kandidatov, ki bi se bili pripravljeni žrtvovati.

Kaj je vaš največji osebi dosežek v dveh poslanskih mandatih?

Največji dosežek je gospodarski program, s katerim smo šli na volitve 2014 in v skladu z njim spisani zakoni, ki bi zmanjševali obdavčitev plač in izboljševali poslovno okolje, če bi jih koalicija sprejala.