Izvršilni odbor sestavljajo naslednji izvoljeni in imenovani člani IO NSi: Jernej Vrtovec, predsednik, Janez Cigler Kralj, podpredsednik, Mojca Sojar, podpredsednica, Peter Žmak, podpredsednik, Robert Ilc, glavni tajnik, Janez Žakelj, vodja poslanske skupine, Ljudmila Novak, članica IO, Katja Berk Bevc, članica IO, Mojca Erjavec, članica IO, Martin Mikolič, član IO, Miha Lah Horvat, član IO, Andrej Černigoj, član IO, dr. Alenka Šverc, članica IO, Federico V. Potočnik, član IO, dr. Urška Lampret, članica IO, David Tomažin, član IO – predstavnik MSi, Karolina Korenčan, članica IO – predstavnica ŽZ in mag. Zdravko Luketič, član IO – predstavnik ZS.

V tem letu od zadnjega kongresa so se člani IO NSi sestali na 8 rednih sejah, 4 izredni seji in 5 dopisnih sejah.

Glavne teme, ki so bile obravnavane na sejah od zadnjega kongresa, so bile v zaključku leta 2025 in začetku letu 2026 povezane z delovanjem NSi v opoziciji, z aktualnimi zadevami, pripravami na državnozborske volitve 2026, oblikovanjem koalicije in desnosredinske vlade, pregledom možnosti sodelovanja z drugimi strankami, aktivnostmi stranke, pridobivanjem novih članov in zakonodajnimi iniciativami Poslanske skupine NSi.

Med preostalimi temami je IO NSi obravnaval tudi finančno poročilo za leto 2025 in predlog finančnega načrta za leto 2026 ter načrt aktivnosti za leto 2026.

Vse seje IO NSi v tem letu so bile sklepčne in jih je vodil predsednik Jernej Vrtovec. Seje so posnete, magnetogrami shranjeni, zapisnik posamezne seje pa poleg liste prisotnosti obsega še glavne točke in poudarke razprave ter sklepe, sprejete na seji. Seje so običajno potekale ob ponedeljkih, praviloma na tajništvu stranke na Dvořakovi ulici 11a, Ljubljana ali preko spletne aplikacije Zoom.

Jernej Vrtovec
predsednik NSi

Svet stranke šteje 94 članov. V skladu z določbami Statuta NSi ga, poleg vodstva stranke, sestavljajo še predstavniki regijskih in mestnih odborov, poslanci v Državnem zboru RS in Evropskem parlamentu, ministri in državni sekretarji, člani izvršilnega odbora in predstavniki organizacijskih oblik ter župani. Predseduje mu dr. Vida Čadonič Špelič, njen namestnik pa je Janez Beja.

V tem letu od zadnjega kongresa so se člani sveta sestali na 6 rednih, eni izredni in eni dopisni seji. Na vsaki od sej so bili člani seznanjeni s poročilom predsednika NSi, poročilom o delu poslanske skupine NSi v DZ RS, svetniške skupine NSi v DS RS, poslanca v Evropskem parlamentu, ministrov NSi ter po potrebi tudi s poročilom glavnega tajnika NSi. Del razprav na sejah sveta je bil namenjen obravnavi aktualnih razmer v politiki in družbi.

Glavne vsebine sej sveta stranke so bile v okviru pristojnosti sveta, ki jih nalaga Statut NSi. Razpravljali smo tudi v zvezi s predstavitvijo raziskav javnega mnenja, političnimi razmerami v Sloveniji in pripravami na državnozborske volitve 2026. Svet je sprejel tudi datum 20. kongresa stranke.

Seje sveta stranke so potekale v Ljubljani, na Taboru, v Žalcu in prek spletne platforme ZOOM. Vse seje so bile sklepčne.

dr. Vida Čadonič Špelič
predsednica Sveta NSi

Člani Nadzornega odbora v tem mandatnem obdobju smo: Silvo Sok, Boris Bevc, Dejan Rožmarin, Mojca Stoschitzky in Maša Brulc.

V obdobju od zadnjega kongresa smo se člani sestali na dveh rednih sejah, na kateri je bil kot poročevalec prisoten tudi glavni tajnik Robert Ilc. Predstavljal in pojasnjeval je gradiva, na katera smo člani odbora naslavljali svoja vprašanja, predloge in zahteve.

Na sejah smo se seznanili s finančnim stanjem stranke in pregledali njeno poslovanje. Obravnavali in pregledali smo finančno poročilo za leto 2025, predlog finančnega načrta za leto 2026 in okvirno poročilo o financah volilne kampanje za volitve v DZ 2026.

Ugotovitev Nadzornega odbora je, da glavno tajništvo finančno posluje dobro in zakonito.

Silvo Sok
predsednik NO NSi

Člani Razsodišča NSi v tem mandatnem obdobju smo: Bernard Memon, Igor Jeram, Katja Košič, Veronika Juvan in Ivanka Učakar.

V obdobju od zadnjega kongresa smo se člani sestali na eni (konstitutivni) seji, kjer smo izvolili predsednika in se seznanili z delom razsodišča. Seja je potekala v Ljubljani.

Bernard Memon
predsednik Razsodišča NSi

IX. MANDAT (SEPTEMBER 2025-10. APRIL 2026)

Poslanska skupina NSi je v IX. sklicu štela 8 poslancev: Janez Cigler Kralj (vodja), Aleksander Reberšek (namestnik), Iva Dimic, dr. Vida Čadonič Špelič, Jožef Horvat, Jernej Vrtovec, mag. Janez Žakelj, Franc Medic. Poslanska skupina se je v navedenem obdobju sestala na 23 sejah.

Poslanska skupina je podala naslednje predloge Računskemu sodišču:

·         Izvedba revizije pravilnosti in smotrnosti porabe javnih sredstev, katerih prejemnik je romska skupnost v Republiki Sloveniji (društva, zveze ter njene druge organizacijske oblike) (2. 12. 2025)

Poslanska skupina je podala naslednje predloge Ustavnemu sodišču:

·         Zahteva za oceno ustavnosti Zakona o dolgotrajni oskrbi (19. 2. 2026)

Poslanska skupina je podala zahteve za sklice nujnih sej pristojnih delovnih teles:

·         Širjenje bolezni modrikastega jezika (BTV) v Sloveniji (3. 9. 2025)

·         Upravljanje z medvedom: poslušajmo stroko, ne čustev! (21. 10. 2025)

·         Je zaradi neznanja slovenščine vključevanje tujcev v družbo spodletelo in kako je vlada pustila šole ter učitelje na cedilu? (21. 10. 2025)

·         Varnostni incident v informacijskem sistemu UVHVVR – sistemska tveganja za izvajanje SKP in promet z živili (10. 11. 2025)

·         Neenaka obravnava vseh uporabnikov državnih zemljišč (19. 12. 2025)

·         Sporna poraba javnih sredstev za vladno predvolilno kampanjo (26. 1. 2026)

·         Ali bomo še jedli slovensko meso in kako bo to vplivalo na zdravje naroda? (16. 2. 2026)

Poslanska skupina je vložila interpelacije zoper naslednje ministre:

§  Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca (5. 9. 2025)

§  Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesca (29. 10. 2025)

Poslanska skupina je vložila naslednje predloge zakonov, kjer je v nadaljevanju predstavljen zgolj krajši pregled pomembnejših predlogov in rešitev:

·         Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (1. 10. 2025, nesprejet)

Predlog zakona spreminja stopnjo DDV z nižje stopnje 9,5 % na posebej nižjo stopnjo 5 % za določen nabor osnovnih živil.

·         Zakon o spremembah Zakona o dohodnini (15. 10. 2025, nesprejet)

Izboljšanje položaja normirancev z zvišanjem prihodkovnih pragov na 110.000 evrov za polne in 50.000 evrov za popoldanske normirance, ugodnejšim priznavanjem normiranih odhodkov ter ponovno uvedbo enotne meje za izstop iz sistema pri povprečju 150.000 evrov prihodkov v zadnjih dveh letih.

·         Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o osnovni šoli (27. 10. 2025, nesprejet)

Novela je predvidevala uvedbo treh novih začasnih vzgojnih ukrepov za obravnavo hujših in ponavljajočih se kršitev – začasno izobraževanje na daljavo, vključitev v vzgojni program za socializacijo in začasno izključitev.

·         Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (27. 10. 2025, nesprejet)

Z namenom spodbujanja hitrejšega vključevanja brezposelnih na trg dela se omogoča, da lahko Zavod za zaposlovanje brezposelno osebo napoti na delovno mesto, za katero je zahtevana največ dve stopnji nižja izobrazba.

·         Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (27. 10. 2025, nesprejet)

Aktivno reševanje socialne problematike oseb, ki so prejemniki denarne socialne pomoči z obveznim izplačilom denarne socialne pomoči v naravi, če obstaja dolg do javnih služb ali vzgojno izobraževalnih zavodov.

·         Zakon o dopolnitvi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (27. 10. 2025, nesprejet)

Otroški dodatek se zniža za 33 %, kadar otrok po osnovni šoli ne nadaljuje izobraževanja v srednješolskem programu, pri čemer se za učence s posebnimi potrebami dodatek izplačuje v celoti.

·         Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (27. 10. 2025, nesprejet)

Z namenom zagotavljanja varnosti v cestnem prometu smo predlagali, da lahko vozniški izpit opravljajo in pridobijo vozniško dovoljenje osebe, ki so osnovno šolo obiskovale devet let in imajo uspešno zaključen vsaj 7. razred osnovne šole

·         Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (7. 11. 2025, nesprejet)

Osebe, ki so že zavarovane prek redne zaposlitve in imajo popoldanski s. p., bi razbremenili obveznega plačevanja pavšalnega prispevka za primer invalidnosti ali smrti v višini 49 evra mesečno. Mogoče bi bilo prostovoljno zavarovanje.

·         Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (7. 11. 2025, nesprejet)

Osebe, ki so že zavarovane prek redne zaposlitve in imajo popoldanski s. p., bi razbremenili obveznega plačevanja pavšalnih prispevkov za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni v skupni višini 50,63 evra mesečno. Mogoče bi bilo prostovoljno zavarovanje.

Poslanska skupina je vladi in ministrom zastavila 145 poslanskih vprašanj.

X. MANDAT (10. APRIL 2026 – SEPTEMBER 2026)

Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS ima v X. sklicu 9 poslancev, od katerih je 7 poslancev NSi: mag. Janez Žakelj (vodja), Aleksander Reberšek (namestnik), Iva Dimic, Martin Mikolič, Aleksander Gungl, Janez Beja, Andrej Černigoj, 1 poslanec stranke SLS (Srečko Ocvirk) in 1 poslanka stranke FOKUS (mag. Marjeta Šmid). Poslanska skupina se je v navedenem obdobju sestala na 17 sejah.

Poslanska skupina je podala zahteve za sklice nujnih sej pristojnih delovnih teles:

§  Neodgovorno upravljanje javnih financ v času vlade dr. Roberta Goloba (3. 7. 2026)

§  Zaščita otrok in mladih pred sindikalnim aktivizmom ter varovanje avtonomije izobraževalnega prostora (11. 9. 2026)

Poslanska skupina je vložila naslednje predloge zakonov, kjer je v nadaljevanju predstavljen zgolj krajši pregled pomembnejših predlogov in rešitev:

·         Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (10. 4. 2026, SPREJET, čaka na referendum)

Zakon znižuje davke na najemnine, živila in energente, uvaja razvojno kapico ter ugodnejše pogoje za normirance in mikro s. p., odpravlja prispevke za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske s. p., omogoča polno pokojnino ob delu, sprošča omejitve v zdravstvu, začasno zadržuje novi zakon o gostinstvu in omejuje regresne zahtevke ZZZS.

·         Zakon o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika (10. 4. 2026, v obravnavi)

Uvaja študentski s. p. za študente mlajše od 26 let, ki bi do višine letne minimalne plače plačevali prispevke kot popoldanski s. p. in ohranili študentske ugodnosti. Nad tem pragom bi ohranili ugodnosti, ampak prešli v režim polnega s. p.

·         Predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč (11. 5. 2026, sprejet)

Posmrtni ostanki iz prikritih grobišč se trajno prenesejo na pokopališče Žale (ki bo dobilo status državnega kulturnega spomenika), obenem pa se znova uvede 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

·         Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (15. 5. 2026, sprejet, čaka na referendum)

Predlog črta v prejšnji noveli določeno preširoko ustavno sodno presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave, ki omogoča blokiranje preiskave še preden se začne. Nadomešča jo z ožjim ustavno sodnim varstvom, ki vključuje zgolj presojo neodvisnosti sodnikov in tožilcev, ter tožbo preiskovanca v upravnem sporu po zaključku preiskave.

·         Zakon o spremembi Zakona o delovnih razmerjih (15. 5. 2026, v obravnavi)

Črtanje pravne podlage za odtegovanje sindikalne članarine od plače preko delodajalca.

·         Zakon o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (27. 5. 2026, sprejet)

Državljani tretjih držav nimajo več pravice voliti članov občinskega sveta in župana, torej aktivne volilne pravice.

·         Zakon o spremembah Zakona o omejevanju porabe alkohola (9. 9. 2026, v obravnavi)

Uvedba izjeme, da prepoved ponudbe alkoholnih pijač v prostorih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, ne velja v času, ta dejavnost tam ne poteka.

Poslanska skupina je sopodpisala naslednje predloge za posvetovalni referendum:

·         Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji (23. 7. 2026, sprejet)

·         Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija (23. 7. 2026, sprejet)

·         Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela (23. 7. 2026, sprejet)

Poslanska skupina je sopodpisala naslednji zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave:

·         Zahteva za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vplivanja na domnevno negospodarne ali protipravne odločitve organov vodenja in nadzora elektroenergetskih podjetij, ki so posredno ali neposredno v državni lasti, Slovenskega državnega holdinga, d.d., Vlade Republike Slovenije, Državnega zbora Republike Slovenije ter drugih državnih organov, ki so znatno poslabšale poslovanje elektroenergetskih podjetij in ogrozile energetsko neodvisnost Republike Slovenije ter omogočile domnevno protipravno premoženjsko korist posameznim političnim strankam za obdobje od 1. 1. 2014 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave; za preiskavo financiranja nevladnih organizacij, ki niso dobrodelnega značaja; in za morebitno spremembo zakonodaje, ki ureja področja:

–       ustanavljanja, vodenja in poslovanja elektroenergetskih podjetji ter nadzora nad njimi ter zagotavljanja učinkovitega delovanja sistema oskrbe z električno energijo,

–       nad financiranjem nevladnih organizacij in nadzora nad financiranjem nevladnih organizacij,

–       zakonitega in gospodarnega korporativnega upravljanja družb v državni lasti,

–       preprečevanja zlorab finančnih sredstev podjetij v posredni ali neposredni državni lasti za namene financiranja političnih strank (10. 4. 2026)

·         Zahteva za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bile obveščevalno-varnostne ter preiskovalne zmogljivosti države, zlasti Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ter policija, uporabljene, zlorabljene ali politično instrumentalizirane za ustvarjanje, širjenje ali potrjevanje informacij, ki so imele ali bi lahko imele vpliv na politični proces in volitve v Republiki Sloveniji, ter za morebitno spremembo zakonodaje, ki ureja delovanje obveščevalno-varnostnega sistema, policije, politično komuniciranje in varovanje integritete volitev ter morebitne spremembe glede parlamentarnega in drugega nadzora obveščevalno-varnostnih in varnostnih služb (15. 5. 2026)

Poslanska skupina je sopodpisala predlog za razrešitev podpredsednice DZ Nataše Avšič Bogovič (8. 9. 2026).

Poslanska skupina je vladi in ministrom zastavila 3 ustna vprašanja, 21 pisnih vprašanj in podala 5 pobud.

Pripravili: Terezija Dobaja, Matej Hrast, Aljaž Plevnik, Mojca Stoschitzky, David Tomažin.

Svetniška skupina NSi je tudi v obdobju med septembrom 2025 in septembrom 2026 svoje delo v Državnem svetu Republike Slovenije gradila predvsem na odgovornem zastopanju interesov lokalnih skupnosti, gospodarstva in ljudi, ki posledice zakonodajnih odločitev občutijo neposredno v svojem vsakdanjem življenju. Pri svojem delu smo izhajali iz prepričanja, da mora biti Državni svet predvsem prostor argumenta, dialoga in korektiva – institucija, ki zna na zakonodajo pogledati tudi z vidika njenega dejanskega izvajanja na terenu.

Posebno pozornost smo namenjali položaju slovenskih občin in njihovim razvojnim možnostim. Župani in drugi predstavniki lokalnih interesov v Državni svet prinašamo izkušnje iz okolij, kjer se državne odločitve na koncu tudi uresničujejo. Zato smo opozarjali na potrebo po stabilnem financiranju občin, zmanjševanju administrativnih ovir, hitrejšem umeščanju in izvajanju investicij ter na pomen evropskih in državnih sredstev za enakomeren razvoj vseh delov Slovenije. Pri tem smo zagovarjali načelo subsidiarnosti in večje zaupanje v lokalno samoupravo.

Pomemben del našega delovanja je bil namenjen tudi gospodarstvu, obrti, turizmu in javnim financam. Zagovarjali smo okolje, v katerem država podjetnikom, obrtnikom in investitorjem ne postavlja vedno novih administrativnih ovir, temveč ustvarja pogoje za razvoj, nova delovna mesta in investicije. Razvoj države namreč ni mogoč brez ljudi, ki ustvarjajo, prevzemajo odgovornost in vlagajo svoj kapital, znanje ter energijo.

V ospredju našega dela so ostajala tudi vprašanja zdravstva in dostopnosti zdravstvenih storitev. Pri obravnavi zdravstvene zakonodaje smo zagovarjali rešitve, ki v središče sistema postavljajo pacienta, večjo dostopnost storitev, učinkovitejše upravljanje čakalnih dob ter boljšo uporabo vseh razpoložljivih kadrovskih in finančnih virov. Sistem mora biti ocenjen predvsem po tem, kako hitro in kakovostno pomoč dobi človek, ko jo potrebuje.

V okviru komisij Državnega sveta smo aktivno sodelovali tudi pri obravnavi evropskih in mednarodnih vprašanj ter pri gospodarski diplomaciji. S sodelovanjem na mednarodnih srečanjih in v stikih s tujimi partnerji smo poudarjali pomen slovenskega gospodarstva, lokalnih skupnosti ter odpiranja novih možnosti za mednarodno sodelovanje.

Pri svojem delu smo uporabljali tudi ustavne in poslovniške možnosti Državnega sveta, kadar smo ocenili, da sprejete rešitve zahtevajo ponoven premislek Državnega zbora. Odložilnega veta ne razumemo kot instrument političnega nasprotovanja, temveč kot odgovornost Državnega sveta, da pri pomembnih vprašanjih opozori na pomanjkljivosti in zahteva dodatno presojo posledic posameznih odločitev.

Ob zaključku mandata lahko ugotovimo, da je svetniška skupina NSi svoje delo opravljala povezovalno, argumentirano in predvsem z močnim stikom z okolji, iz katerih prihajamo. Tudi kadar so se naši pogledi razlikovali, smo iskali rešitve in ne konfliktov. Verjamemo namreč, da politika svojo vrednost pokaže šele takrat, ko se odločitve iz parlamentarnih dvoran prevedejo v boljše pogoje za življenje ljudi, razvoj občin in uspešnejšo Slovenijo.

Pripravil: David Klobasa, državni svetnik

Evropski poslanec mag. Matej Tonin se v Evropskem parlamentu zavzema za gospodarsko močno in varno EU.  Zagovarja tršo migrantsko politiko, odločno varovanje zunanjih meja Unije in ohranjanje vrednot krščanske demokracije.

Zaščita preganjanih kristjanov

Kristjani smo najbolj preganjana verska skupnost na svetu. Več kot 388 milijonov kristjanov trpi zaradi preganjanja in diskriminacije, samo lani je bilo zaradi svoje vere ubitih 4.849 kristjanov.

Tonin je član medskupine za svobodo vere ali prepričanja (FoRB) in medskupine za kristjane na Bližnjem vzhodu. Sopodpisal je amandmaje k letnemu poročilu Evropskega parlamenta o človekovih pravicah, ki zahtevajo eksplicitno omembo preganjanja kristjanov. Novembra 2025 je EPP na njegovo pobudo prvič dosegel plenarno razpravo o položaju kristjanov v Nigeriji, na Bližnjem vzhodu in širše. Njegova prizadevanja so pomembno prispevala k imenovanju posebne odposlanke EU za svobodo vere Mairead McGuinness. Oktobra je v Sloveniji organiziral mednarodno konferenco, na kateri je gostil kristjane, ki so bili žrtve preganjanja.

Prihodnost je jedrska

Tonin se v Evropskem parlamentu zavzema za izenačenje jedrske energije z obnovljivimi viri energije (sonce in veter) ter možnost financiranja izgradnje velikih jedrskih projektov iz evropskih skladov. Bil je poročevalec za predlog uredbe Sveta o Instrumentu za jedrsko varnost, sodelovanje in razgradnjo za obdobje 2028–2033. Septembra je v Ljubljani organiziral odmevno mednarodno konferenco, ki so se je udeležili visoki predstavniki Evropske komisije in najboljših evropskih podjetij na področju inovativnih jedrskih tehnologij.

Prihodnost evropske avtomobilske industrije

Tonin je poročevalec za revizijo standardov CO2 za avtomobile in lahka tovorna vozila. Zavzema se za odpravo prepovedi prodaje dizlov po letu 2035 in tehnološko nevtralnost. V Evropi smo najboljši pri izdelovanju motorjev na notranje izgorevanje – avtomobilsko industrijo moramo zato spodbujati k inovacijam, ne pa z nesmiselnimi prepovedmi rušiti steber evropskega gospodarskega uspeha.

Evropa mora za varnost storiti več

Tonin je bil poročevalec za Obrambni omnibus V, ki je namenjen krepitvi evropske obrambne pripravljenosti, poenostavitvi postopkov in krepitvi evropske obrambne industrije. Obrambni omnibus  je bil na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta potrjen z veliko večino.

Matej Tonin
poslanec v Evropskem parlamentu

V pripravi …

Izvajanje strokovnih, organizacijskih in administrativnih nalog na državni ravni poteka pod vodstvom glavnega tajnika Roberta Ilca. Pri tem sodelujejo Andrej Cimperšek kot namestnik glavnega tajnika, mag. Aleš Trtnik in Andreja Gregorič Berdajs iz službe za odnose z javnostmi, Urška Šporin kot vodja pisarne, Jaka Žižek in Blaž Pavlin kot organizacijska tajnika, Marko Gruden kot vodja projektov ter Majda Selšek kot računovodkinja. Delo poteka na Dvořakovi ulici 11a, od ponedeljka do petka med osmo in devetnajsto uro, po potrebi tudi dlje, kadar potekajo sestanki, seje ali drugo delo, občasno pa tudi ob koncih tedna.

Ena izmed osrednjih nalog tajništva je tehnična in organizacijska pomoč vsem organom, organizacijskim oblikam in odborom na lokalni ravni. Na sedežu tajništva redno potekajo seje in srečanja organov stranke ter drugih organizacijskih oblik. Tajništvo skrbi za ažuren koledar vseh aktivnosti na državni in lokalni ravni ter za njihovo objavo v javnosti. Občinskim in regijskim odborom nudi pomoč pri organizaciji in promociji dogodkov ter pri pripravi in pošiljanju vabil.

Pomemben del dela obsega tudi vodenje financ in računovodstva stranke. Tajništvo skrbi za izdajo naročilnic, plačilo računov in dosledno izvajanje finančnega načrta v praksi. Poleg tega organizira številne dogodke. V letu 2026 je izvedlo Dan NSi v Šentrupertu, predvolilno konvencijo v Celju in začelo s pripravami na kongres stranke v Ljubljani. Prav tako pripravlja terenske obiske poslanske skupine in ureja drugo logistiko stranke.

Že enajsto leto zapored tajništvo izdaja revijo KD, ki je pred tem izhajala kot časopis Krščanski demokrat. Revija izide štirikrat letno in je med člani ter prijatelji stranke zelo dobro sprejeta. Do danes je izšlo že šestinštirideset številk. Od zadnjega kongresa sta bila med osrednjimi intervjuvanci Valentin Hajdinjak in Irenca Erminio Rovanšek.

Obveščanje in informiranje članov ter širše javnosti je ena od ključnih nalog tajništva. Spletna stran NSi.si se redno osvežuje z aktualnimi informacijami, za interne zadeve in spletno trgovino pa je namenjena stran NSiPlus.si. Več kot šeststo funkcionarjev stranke tedensko prejema obvestila s pregledom glavnih dogodkov preteklega tedna, napovednikom prihodnjih aktivnosti in informacijami o delovanju stranke. Poleg tega več kot pet tisoč članov in simpatizerjev vsak teden prejme e-novice z glavnimi novicami in poudarki iz strankarskega dogajanja.

Tajništvo skrbi tudi za sprejem novih članov, pošiljanje članskih izkaznic, položnic in zahval za plačano članarino ter ureja vse druge zadeve, povezane s članstvom. Del prostorov je bil preurejen v studio za snemanje tedenskih podkastov, ki so med poslušalci dobro sprejeti in predstavljajo pomemben del sodobne komunikacije stranke.

Robert Ilc
glavni tajnik NSi

Leto 2026 je bilo za Novo Slovenijo politično in komunikacijsko eno najbolj intenzivnih let v zadnjem obdobju. Služba za odnose z javnostmi je bila v ospredju številnih aktivnosti, povezanih s pripravo in izvedbo referendumskih kampanj, kampanje za volitve v Državni zbor, promocijo liste NSi, SLS, FOKUS, oblikovanjem nove vladne koalicije, poslanske skupine in ministrske ekipe NSi. Poseben poudarek smo namenili tudi nadaljnjemu razvoju digitalnih komunikacijskih kanalov, hitremu odzivanju na aktualno politično dogajanje, pripravi vsebin za družbena omrežja in produkciji lastnih video ter podkast vsebin.

Osrednji komunikacijski projekt prvega dela leta je bila kampanja za volitve v Državni zbor, ki so potekale 22. marca 2026. NSi je na volitve skupaj s SLS in FOKUS Marka Lotriča nastopila s skupno kandidatno listo. Služba za odnose z javnostmi je v okviru kampanje skrbela za enotno in prepoznavno komuniciranje skupnega nastopa, pripravo ključnih sporočil in medijskih nastopov kandidatov, produkcijo digitalnih vsebin ter ostalo dnevno komunikacijo.

Kampanja je bila izrazito terenska in digitalna. Ob številnih predstavitvah kandidatov po Sloveniji smo skrbeli za sprotno vsebinsko in vizualno podporo dogodkom ter za njihovo čim širšo prisotnost v digitalnih kanalih. Pomemben del komunikacije je ponovno predstavljala tudi volilna kavarna v Ljubljani, ki je bila vzpostavljena kot prostor neposrednega stika s kandidati, člani, simpatizerji in volivci.

Za službo za odnose z javnostmi vstop v vlado in prevzem odgovornosti na posameznih ministrskih resorjih pomeni nov komunikacijski izziv: poleg klasičnega strankarskega komuniciranja je treba vzpostaviti tudi učinkovito koordinacijo dela in komunikacije ministrov ter tudi poslanske skupine.

DIGITALNA KOMUNIKACIJA IN DRUŽBENA OMREŽJA

Digitalna komunikacija je tudi v letu 2026 eden ključnih stebrov komuniciranja NSi. Na družbenih omrežjih smo nadaljevali razvoj vsebin, ki so prilagojene posameznim platformam in uporabnikom. Poleg klasičnih objav posebno pozornost namenjamo kratkim video vsebinam, grafičnim prikazom, odzivom na aktualno dogajanje, izjavam naših predstavnikov ter vsebinam, ki omogočajo neposreden stik s člani in širšo javnostjo.

Za notranje obveščanje članstva nadaljujemo z uporabo digitalnih kanalov, predvsem elektronskih novic in drugih neposrednih oblik komuniciranja. Pomemben način notranjega komuniciranja ostajajo tudi dogodki članov in simpatizerjev oz. neposreden stik z ljudmi na terenu.

Pomemben dogodek v tem smislu je bil tudi tradicionalni Dan NSi, ki se ga je v Šentrupertu udeležilo približno 2.000 ljudi. Tudi takšni dogodki so pomemben komunikacijski kanal, saj omogočajo neposreden stik vodstva in predstavnikov stranke s članstvom in simpatizerji.

V septembru 2026 se je služba za odnose z javnosti aktivno vključila v referendumske kampanje in pripravila komunikacijske vsebine, s katerimi javnosti pojasnjujemo stališča NSi do posameznih referendumskih vprašanj ter ključne argumente za naše odločitve. Komunikacija za štiri hkratne referendume je bila oblikovana pod skupnim sporočilom »4 x ZA«.

Temeljna naloga službe ostaja enaka: zagotavljati pravočasno, jasno, vsebinsko kakovostno in učinkovito komunikacijo ter predstavnikom stranke ponuditi čim bolj profesionalen nastop v javnosti. V tej smeri bomo delo nadaljevali tudi v prihodnje.

mag. Aleš Trtnik
vodja Službe za odnose z javnostmi NSi

Mlada Slovenija je v obdobju od zadnjega poročila v septembru 2025 do danes doživela izjemno živahno dogajanje in zgodovinske prelomnice, ki so zaznamovale tako naše organizacijsko kot vsebinsko politično delo.

Aktivno smo se zavzemali za mlade podjetnike, s peticijo za uveljavitev študentskega s.p. zbrali več kot 1.200 podpisov podpore mladih ter predsednika vlade dr. Roberta Goloba pozvali k odstopu. Udeležili smo se Mednarodnega mladinskega vikenda v Planici, zasedanja YEPP na Švedskem ter kongresa Junge Alpenregion. Soorganizirali smo dobrodelni koncert za zbiranje sredstev za Ukrajino. Januarja smo organizirali plesne vaje v pripravi na tradicionalni Modri gala ples, ki je zbral več kot 100 mladih.

Predvolilno obdobje je zaznamovala izjemno naporna, a dinamična kampanja. Vsebine za komuniciranje mladim na socialnih omrežjih smo pripravljali, snemali, rezali, urejali in podnapisirali tudi v nočnih oz. izjemno zgodnjih jutranjih urah. Presegli smo magično mejo 1.000.000 ogledov in zabeležili kar 116 % povečanje števila sledilcev na Instagramu. Skoraj vsakodnevno smo sodelovali na (stresnih) soočenjih ter odgovarjali na vprašanja medijev. Odločno smo se borili proti prepovedi uravnoteženih soočenj na gimnazijah ter na novinarski konferenci opozorili na nedopustne pritiske in poskuse utišanja mladih. Z novim elanom smo na volitvah dosegli izjemen uspeh, pri čemer so bili prav mladi največji segment volivcev skupne liste, kar je velika potrditev dosedanjega dela MSi.

Po volitvah smo na pobudo MSi vzpostavili sodelovanje s podmladki ostalih koalicijskih strank, na našo pobudo smo mladi stopili skupaj ob sprejemu zakona o pokopu žrtev prikritih grobišč ter v znak pietete postavili usmerjevalni znak za morišče v Macesnovi gorici. Sklicali smo novinarsko konferenco za razvojni zakon, ostro opozorili na pristranost Ustavnega sodišča in se javno uprli nesprejemljivi sindikalni propagandi na slovenskih šolah.

Vse to skupaj jasno kaže, da je Mlada Slovenija zrasla v dinamično, ambiciozno in vplivno organizacijo, ki mlade združuje okoli pravih vrednot in ki bo glasna v njihovem imenu. Resnično upamo, da bo stranka sprevidela kvaliteto dela podmladka in pomembnost uvrščanja mladih na izvoljiva mesta na prihajajočih volitvah. NSi v največji meri volijo mladi, a predstavnikov teh ni videti na pomembnejših mestih v državi. Če hočemo mladim poslati signal, da so pomembni in da je NSi prava stranka za njih, moramo postaviti mlade na mesto, kjer jih bodo mladi lahko videli!

David Tomažin
predsednik MSi

Za nami je obdobje, ki je bilo politično zelo dinamično in zahtevno. Ženska zveza NSi je bila aktivna na nacionalni in lokalni ravni. Vesele smo, da imamo v stranki NSi od lanskega kongresa podpredsednico in članico izvršilnega odbora Mojco Sojar in obenem predsednico Sveta stranke, Vido Čadonič Špelič.

Najprej bi rada izpostavila marčevske volitve v Državni zbor. Naše članice so bile aktivno vključene tako v priprave na volitve kot v samo volilno kampanjo. Številne so kandidirale na skupni listi trojčka NSi, SLS in Fokus za poslanke, druge so pomembno prispevale s terenskim delom, organizacijo dogodkov, komunikacijo z volivci in podporo. Bile smo prisotne na terenu in med ljudmi. Politika se namreč ne dogaja samo v parlamentu in v političnih institucijah. Vesele smo, da imamo v novi, desni vladi iz naše stranke ministrico in dve državni sekretarki ter v trojčku dve poslanki. Naše delo se nadaljuje s širjenjem tematik, pomembnih za življenje vseh, ter z aktivnim delom na vsebinah, ki jih zastopajo ministrstva pod vodstvom NSi.

Pomemben del našega delovanja v preteklem obdobju so bili tudi referendumi ter zahtevna vprašanja, povezana s sprejemanjem zakonov o privilegiranih pokojninah in o pomoči pri samomoru.  Bile smo vključene v pogovore z volivci, v kampanje in različne aktivnosti. To delo bomo nadaljevale tudi v prihodnje.

Pred nami je že nov pomemben politični izziv – lokalne volitve in novi referendumi. Prav lokalna politika je področje, kjer imamo ženske ogromno možnosti za aktivno sodelovanje. V občinah se sprejemajo odločitve, ki neposredno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi: na vrtce in šole, stanovanja, promet, socialne storitve, kakovost javnega prostora, skrb za starejše in številna druga področja. Zato želimo posebno pozornost nameniti kandidatkam za županje in občinske svetnice. Naš cilj je, da na lokalnih volitvah nastopi čim več sposobnih, samozavestnih in pripravljenih žensk.

Junija 2026 smo izvolile novo vodstvo. Podpredsednica je postala Karolina Korenčan. Upravni odbor: Orjana Curk, Irena Dolenc, Anita Jodl, Veronika Juvan, Erika Masten Toplak, Nadja Prosen Verbič, Mojca Sojar in Brigita Tišler Šolar. Nadzorni odbor: Mateja Bogataj, Ljudmila Čibej Boltar in Vlasta Sagadin.

Veselim se skupnega dela v prihodnje!

Mojca Erjavec
predsednica ŽZ NSi

Zveza seniorjev NSi je v obdobju od septembra 2025 do septembra 2026 nadaljevala aktivno politično, organizacijsko, socialno in projektno delo. Izvršilni odbor se je redno sestajal, spremljal politično in zakonodajno dogajanje ter obravnaval vprašanja, pomembna za starejše in upokojence. Novembra 2025 je bila izvedena letna volilna konferenca, na kateri je bilo izvoljeno vodstvo in sprejet program nadaljnjega dela.

Politično delovanje in sodelovanje s stranko

Na sejah so sodelovali predstavniki vodstva stranke in poslanske skupine ter članstvo seznanjali z aktualnim dogajanjem in pripravami na državnozborske volitve. Obravnavali smo pokojninsko reformo, dolgotrajno oskrbo, položaj starejših, domove za starejše ter zdravstveno in socialno politiko. Aktivno smo sodelovali na referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter priprave na državnozborske volitve in članstvo spodbujali k aktivnemu sodelovanju.

Socialna politika in položaj starejših

Posebno pozornost smo namenili dolgotrajni in paliativni oskrbi ter položaju starejših na domu in v domovih za starejše. Obravnavali smo pomanjkanje kadrov, pogoje dela, financiranje in dostopnost oskrbe ter pripravljali predloge in mnenja k zakonodajnim rešitvam. Izpostavljali smo potrebo po pravičnejši ureditvi pokojnin. Podali smo pobudo za odpravo prikrajšanosti upokojencev s 57,2-odstotnim odmernim koeficientom, ki je bila vključena v koalicijsko pogodbo, ter pripombe k interventnemu omnibusnemu zakonu.

Organiziranost zveze

Na letni volilni konferenci je bil za predsednika ponovno izvoljen mag. Zdravko Luketič, za podpredsednika pa Ivanka Učakar in Ernest Margon. Pomemben del dela je bilo krepitev regijskih struktur, zlasti začetek organiziranja seniorske strukture v Prekmurju, ter prizadevanje za večjo vključenost seniorjev v delo občinskih in regijskih odborov.

Projekti in mednarodno sodelovanje

Zveza je organizirala družabne in izobraževalne aktivnosti. Jeseni 2025 sta bila izvedena izleta v Brestanico in Mursko Soboto, na srečanjih pa so potekala tudi predavanja o TIGR-u in zgodovinskem spominu. Za sodelovanje z Evropsko seniorsko zvezo (ESU) sta poskrbela Irena in Ernest Margon ter se udeleževali mednarodnih srečanj, na katerih so bile obravnavane pravice starejših, demografske spremembe, razvoj podeželja, medgeneracijsko sodelovanje in strateški načrt ESU do leta 2030.

Hvala članom Izvršilnega odbora ZS za aktivno sodelovanje ter vodstvu in tajništvu stranke za podporo pri našem delu. S skupnim delom in povezovanjem lahko krepimo položaj seniorjev ter njihov glas za sooblikovanje sprejetih odločitev v družbi.

Zdravko Luketič
predsednik ZS NSi

Gospodarski klub Nove Slovenije je tudi v letu 2025 odločno sledil svojemu temeljnemu poslanstvu: ostati verodostojen glas slovenskega gospodarstva ter ključen vir naprednih idej, konkretnih rešitev in ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja v naši državi. Leto, ki je za nami, je zaznamovalo intenzivno vsebinsko delo, strateško načrtovanje ter tesno povezovanje naših članov.

Upravni odbor kluba se je sestajal na rednih sejah. Na njih smo sproti obravnavali aktualno gospodarsko problematiko, analizirali izzive, s katerimi se soočajo podjetja v Sloveniji, ter usmerjali delovanje in pobude kluba v ustrezen odziv na vladne ukrepe in makroekonomska gibanja.

Osrednji del naših aktivnosti v letu 2025 je bil namenjen pripravi programskih izhodišč gospodarskega programa za parlamentarne volitve 2026. Zavedamo se, da morajo rešitve izvirati iz prakse, zato so člani kluba na številnih skupnih srečanjih in posvetih s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem pomembno prispevali k oblikovanju predlogov. Skupaj smo izoblikovali celovit nabor ukrepov za davčno razbremenitev dela, administrativno poenostavitev postopkov ter vzpostavitev stabilnega, predvidljivega in spodbudnega poslovnega okolja. Ta programska izhodišča so predstavljala močan temelj gospodarske strategije NSi na volitvah.

Med javnimi dogodki velja posebej izpostaviti odmeven poslovni zajtrk, ki smo ga organizirali 12. marca 2025. Gostili smo priznanega ekonomista dr. Janeza Šušteršiča. Dogodek je privabil lepo število podjetnikov in gospodarstvenikov, pogovor pa je odprl vrsto pronicljivih pogledov na domačo gospodarsko politiko, fiskalna tveganja ter potrebne strukturne reforme. Tudi ta dogodek je potrdil, da format poslovnih zajtrkov ostaja odlična priložnost za izmenjavo mnenj in tkanje poslovnih vezi.

Ob koncu leta, 3. decembra 2025, je bila sklicana letna konferenca Gospodarskega kluba NSi. Na konferenci smo pregledali dosežke in opravljeno delo ter imenovali nov upravni odbor.

Novoustanovljeni upravni odbor je izkazal zaupanje dosedanjemu vodenju in za predsednika Gospodarskega kluba NSi ponovno imenoval Petra Žmaka, kar prinaša potrebno kontinuiteto pri uresničevanju naših ciljev.

Tudi v tem letu se je klubu pridružilo več novih članov, kar znova potrjuje vlogo in ugled našega združenja, ki ima jasno vizijo še naprej aktivno sooblikovati boljšo prihodnost za slovensko gospodarstvo.

Peter Žmak
predsednik GK NSi

Žal ne morem začeti drugače, kot da se najprej dotaknem naravnih nesreč v kmetijstvu in gozdarstvu.

Zavedati se moramo, da je letošnje leto tako težko, kot ga – vsaj po spominu najstarejših kmetov – ne pomnijo. Naravne ujme so prizadele skoraj celotno območje Republike Slovenije in pomembno zmanjšale tako količino kot tudi kakovost pridelkov. Spomladi se je pojavila zelo zgodnja suša, ki ji je sledilo več zaporednih obdobij neurij z vetrolomi, točo in nalivi. Suša se je nadaljevala tudi ob prvi, drugi in nenazadnje še jesenski košnji travinja. Voluminozne krme je tako v slovenskem povprečju približno od 30 do 70 % manj, izrazito pa je prizadeto tudi kmetijstvo na območjih brez namakalnih sistemov ter na prodnatih tleh, kjer vode preprosto ni dovolj za normalno rast. Pred državnozborskimi volitvami smo v okviru NSi sklicali volilni zbor Kmečke zveze pri NSi. Zelo sem vesel, da je bilo zanimanje za delo v upravnem odboru Kmečke zveze veliko. Poleg kmetov in lastnikov gozdov so se nam pridružili tudi strokovnjaki s področja kmetijstva in gozdarstva, kar Kmečki zvezi daje dodatno kredibilnost ter širšo in bolj celovito perspektivo pri oblikovanju predlogov.

Posebej smo veseli, da se je vodstvo NSi močno zavzelo za to, da smo prišli do ministrstva za kmetijstvo in do ministra Janeza Ciglerja Kralja. Ker naša stranka vodi ministrstvo, je teža Kmečke zveze pri pravočasnem in pravilnem oblikovanju pobud še toliko večja. Kot organizacija želimo sproti opozarjati na težave, ki se nakazujejo, in predlagati rešitve, še preden težave postanejo sistemske.

V Kmečki zvezi smo aktivno sodelovali tudi pri pripravi koalicijske pogodbe na področju kmetijstva in gozdarstva. Zahvala gre predsedniku Jerneju Vrtovcu, da so bile ideje, pobude in nenazadnje tudi zahteve Kmečke zveze ustrezno vključene v koalicijsko pogodbo.

Kmetje in lastniki gozdov se v Kmečki zvezi zavedamo, da je pred nami veliko izzivov – potreb, težav in odgovornosti. Res pa je tudi, da moramo prisluhniti večini kmetov in lastnikov gozdov, ne le peščici. Odločitve ne smejo nastajati v ozkih krogih, temveč morajo temeljiti na dejanskem stanju na terenu.

Veseli me, da se iz leta v leto pogosteje in bolj resno govori o kmetiji kot načinu življenja, hkrati pa vse bolj v ospredje prihaja vprašanje prehranske varnosti. Prepričani smo, da mora politika razumeti prehransko varnost kot nujo – ne kot luksuz ali prazno frazo. Če bo politika to razumela, bomo ohranili kmetijstvo, podeželje in nenazadnje tudi prehransko suverenost Slovenije. Ker pa so kmetje – in predstavniki, ki se z njimi pogajajo – nepredvidljiv sogovornik in pogajalec, saj najprej gledamo na realne učinke na naših gospodarstvih in v gozdovih, v Kmečki zvezi predlagamo, da minister in njegova ekipa pri svojem delu ohranijo načelo, da nikoli nihče izmed kmetov oziroma njihovih predstavnikov ne bo popolnoma zadovoljen. To naj bo spodbuda, da se pogovarjamo naprej, izboljšujemo ukrepe, odpravljamo pomanjkljivosti in vsak mesec dokazujemo, da so predlogi obravnavani resno ter da prihodnost kmetijstva ni prepuščena naključju.

Janez Beja
predsednik KZ NSi

Zelena zveza Nove Slovenije – krščanskih demokratov (ZZ) je bila ustanovljena 20. oktobra 2021 s poslanstvom:

• kritičnega razmišljanja,
• strokovne pomoči za vso zainteresirano javnost,
• povezovanja in integracije v okolje,
• nadgradnje obstoječega sistema.

Kot Zelena zveza Nove Slovenije z vso odgovornostjo podpiramo trajnostne rešitve in razvoj okolju prijaznih energetskih virov. Ob tem skrbimo za ozaveščanje in informiranje članov ZZ. V torek, 30. junija 2026, smo na sedežu NSi izvedli letno konferenco. Po pregledu aktivnosti Zveze smo obravnavali aktualne vsebine s področja trajnosti – energetika in promet. Oblikovali smo skupna razvojna stališča, katera smo objavili na portal NSi. V septembru 2026 smo povabili člane ZZ na Konferenco o jedrski energiji, ki jo je gostil evropski poslanec mag. Matej Tonin.

Roman Krajnc
predsednik ZZ NSi