Človekovo dostojanstvo je najvišja vrednota, iz katere so se razvile človekove pravice. Dostojanstvo človeku pripisuje vrednost in upravičenost do spoštovanja, zato ker je človek. Ljudje se rodimo svobodni in enakopravni.
Človekovo dostojanstvo vseh ljudi je enako in ni odvisno od osebnih lastnosti, sposobnosti, dosežkov in uspehov, tudi ne od spola, barve kože, nacionalnosti, starosti, verskega ali političnega prepričanja, spolne usmerjenosti, invalidnosti, zdravja ali sposobnosti za delo, uspeha, neuspeha ali mnenja drugih ljudi. Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo in v enaki meri pripada vsem ljudem.
Človek je po svoji naravi rojen svoboden in ima pravico do samoodločanja. Vsak je svoboden in je sam odgovoren za razvoj svojega življenja. Da se človek lahko svobodno razvija, moramo zagotoviti pravičnost in varnost. Svoboda potrebuje politični red, ki ji služi. Tak politični red mora imeti v svoji ustavi zapisane osnovne pravice, ki se med seboj ne izključujejo, ampak vzajemno pogojujejo in dopolnjujejo. Za dejansko uresničevanje teh pravic so potrebni odgovorni državljane.
Svoboda se v praktičnem življenju uresničuje prek odgovornosti in soodgovornosti. Državljani morajo uživati svobodo znotraj svoje družine, soseske, delovnega okolja, prostega časa, lokalne skupnosti in države. Državljani moramo biti soodgovorni, moramo voliti in odločati. Do državljanov se ne smemo obnašati pokroviteljsko in jih ne smemo ponižati do te mere, da bi samo dobivali državno pomoč.
Pravičnost je v tem, da vsak dobi, kar mu pripada. Pravičnost zahteva, da enake stvari obravnavamo enako in stvari, ki so različne, obravnavamo različno. Jedro pravičnosti je enako dostojanstvo vseh ljudi in enaka pravica do svobode. V pravni državi pomeni pravičnost to, da zakoni za vse veljajo enako. Pravo nas varuje pred naključnimi odločitvami in zlorabo pristojnosti. V pravični družbi ima vsak enake možnosti, da svobodno razvija svoje sposobnosti.
Zavzemamo se za to, da lahko vsak človek svoje priložnosti izkoristi svobodno in odgovorno. Družba mora zagotoviti pravične pogoje in priložnosti za razvoj vseh njenih članov, pri čemer ne zanikamo razlik med posamezniki. Omogočati želimo enake možnosti, ne obljubljamo pa enakih rezultatov.
Človekovo dostojanstvo, svobodo in pravičnost lahko zagotovimo le v državi, ki je varna. Ne govorimo zgolj o fizični varnosti, ampak se varno počutimo takrat, ko smo s svojim življenjem zadovoljni. Pri zagotavljanju zadovoljstva v svobodni in pravični družbi sta nujno potrebni solidarnost in subsidiarnost. Solidarnost nam omogoča varnost takrat, ko si sami ne moremo pomagati. Subsidiarnost pa nam omogoča varnost pred nepotrebnimi posegi države v naša življenja. Solidarnost je mehanizem, ki varuje najšibkejše v naši družbi.
Solidarnost je nujno dopolnilo samoodgovornosti. Tudi tisti, ki kljub vsem naporom ne morejo skrbeti zase, imajo pravico do socialne varnosti in do dostojnega življenja, v katerem odločitve sprejemajo sami. Socialna varnost je solidarna naloga družbe, ki jo morajo reševati tako državljani kot država. Človečnost neke družbe se kaže kot solidarnost v družini, soseski in družbi sami. Civilna družba in prostovoljstvo imata neprecenljivo vrednost, ki jo spoštujemo.