Vlada NSi SLS FOKUS

Ministrska ekipa NSi: Od zavezništva do vlade

Stabilnost za Slovenijo

Štirje ministri NSi in ena ministrica FOKUS — vsi iz koalicijske kvote NSi + SLS + FOKUS pod vodstvom NSi.

Spoznajte ministre NSi, ki zasedajo ključne resorje v novi slovenski vladi. Z izkušnjami na področju infrastrukture, kmetijstva, obrambe, socialne politike in regionalnega razvoja prinašajo jasno usmerjenost v učinkovito izvajanje nalog, stabilnost in praktične rešitve.

Predstavljamo ministre, njihovo strokovno ozadje in ključne prednostne naloge, ki so jih opredelili na predstavitvah pred parlamentarnimi odbori.

Desnosredinska zaveza, zgrajena na sodelovanju

Skupna lista pred volitvami marca 2026 je bila zasnovana na prepričanju, da Slovenija ne potrebuje še več delitev, temveč več sodelovanja. Zagovarjala je razumno obdavčitev, dostopno zdravstveno varstvo, krepitev varnosti, reševanje stanovanjske problematike in dolgoročni razvoj — in se predstavila kot odgovorna politična alternativa brez eksperimentiranja.

Sodelovanje se je nadaljevalo tudi po volitvah. Zaveza se je izkazala za uspešno — trojica strank je postala tretja najmočnejša politična sila v državi. Partnerstvo se je ohranilo v obliki skupne poslanske skupine, ki združuje 7 poslancev NSi, 1 poslanca SLS in 1 poslanca FOKUS. S tem se je predvolilno zavezništvo nadgradilo v parlamentarno delo in usklajevanje na desnosredinskem polu.

Prednostne naloge vladne koalicije za mandat 2026–2030

Po volitvah so NSi, SLS in FOKUS vstopili v širšo vladno koalicijo skupaj s SDS pod vodstvom Janeza Janše in Demokrati pod vodstvom Anžeta Logarja. Koalicijska pogodba za obdobje 2026–2030 je osredotočena na razvoj, višjo blaginjo, debirokratizacijo , decentralizacijo, in krepitev pravne države. Med prednostnimi nalogami so: vzdržne javne finance, višja produktivnost, podpora podjetništvu in inovacijam, učinkovitejša javna uprava, posodobitev infrastrukture, energetska varnost, k pacientu usmerjena zdravstvena oskrba, demografska prenova, socialna dostojnost, prehranska varnost, posodobitev obrambe in krepitev regionalnega razvoja. Dokument v veliki meri sledi programskim usmeritvam in predvolilnim prioritetam NSi.

Ministri iz koalicije NSi + SLS + FOKUS

Jernej Vrtovec
Jernej Vrtovec
NSi

Jernej Vrtovec

Minister za infrastrukturo in energetiko

Jernej Vrtovec je predsednik Nove Slovenije (NSi) in je v stranki aktiven od leta 2003. Svojo politično pot je začel v podmladku stranke, kjer je najprej opravljal funkcijo generalnega sekretarja, nato pa postal predsednik Mlade Slovenije. Od prve izvolitve v Državni zbor leta 2014 velja za eno od osrednjih političnih figur NSi. V obdobju 2020–2022 je že opravljal funkcijo ministra za infrastrukturo, nakar je prevzel vodenje stranke kot predsednik NSi. Diplomiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Ključne prednostne naloge
  • Reorganizacija ministrstva in pregled finančnega ter projektnega stanja na celotnem področju pristojnosti.
  • Pospešitev izgradnje infrastrukture, vključno z razširitvijo nočnih gradbenih del za zmanjšanje prometnih zastojev.
  • Večja teža roka izvedbe — in ne zgolj cene — pri večjih infrastrukturnih projektih.
  • Večja preglednost pri upravljanju avtocestne infrastrukture.
  • Posodobitev železniške infrastrukture in pospešitev strateških državnih projektov.
  • Napredek projekta JEK 2 kot ključnega projekta za dolgoročno energetsko varnost Slovenije.
  • Zagovarjanje realističnega energetskega miksa, ki temelji na jedrski, hidroelektrični, geotermalni in drugi zanesljivi obnovljivi energiji.
Janez Cigler Kralj
Janez Cigler Kralj
NSi

Janez Cigler Kralj

Minister za kmetijstvo

Janez Cigler Kralj, rojen leta 1978, je politolog in dolgoletni član NSi. Deloval je na področju politične komunikacije, odnosov z javnostmi in javne uprave. Leta 2020 je prevzel resor ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, od leta 2022 pa opravlja mandat poslanca in vodje poslanske skupine NSi, zadnja leta je tudi podpredsednik NSi.

Ključne prednostne naloge
  • Zmanjšanje birokratskih obremenitev in okrepitev dialoga z vsemi deležniki v kmetijskem sektorju.
  • Podpora mladim kmetom in družinskim kmetijam.
  • Povečanje prehranske samooskrbe in zaščita domače prehranske proizvodnje kot strateške nacionalne dobrine.
  • Učinkovitejše prilagajanje evropske kmetijske politike slovenskim majhnim in razdrobljenim kmetijam.
  • Vzpostavitev enotnega digitalnega portala za administrativne postopke kmetov.
  • Reševanje problematike praznjenja podeželja z boljšimi spodbudami, prometnimi povezavami in digitalno dostopnostjo.
  • Podpora ekološkemu kmetovanju in izboljšanje ravnovesja med kmetijstvom, upravljanjem divjadi in varstvom narave.
Valentin Hajdinjak
Valentin Hajdinjak
NSi

Valentin Hajdinjak

Minister za obrambo

Valentin Hajdinjak je bil rojen leta 1973 v Ljubljani. Študiral je ekonomijo in magistriral iz menedžmenta. V svoji poklicni karieri je 12 let delal v državni upravi, med drugim na vladnih uradih in na več ministrstvih, vključno z ministrstvom za obrambo. Neposreden vpogled je pridobil tudi v delovanje Slovenske vojske na mednarodnih misijah. Po prehodu v zasebni sektor je zasedal vodilne položaje v telekomunikacijah in upravljanju infrastrukture, med drugim kot predsednik uprave Darsa.

Ključne prednostne naloge
  • Posodobitev slovenskega obrambnega sistema in krepitev verodostojnosti države znotraj Nata in Evropske unije
  • Reševanje kadrovske podhranjenosti in izboljšanje organizacijske strukture oboroženih sil.
  • Pregled obstoječih obrambnih projektov z vidika zakonitosti, preglednosti in učinkovitosti.
  • Nadaljevanje ključnih projektov razvoja zmogljivosti, vključno z zračno obrambo, topništvom in razvojem sil.
  • Uvajanje sodobnih tehnologij, vključno z brezpilotnimi sistemi in umetno inteligenco.
  • Reorganizacija obveščevalno-varnostnih struktur v obrambi za boljše usklajevanje z operativnimi potrebami.
  • Enakopravna obravnava obrambnega resorja in področja zaščite ter reševanja.
  • Krepitev civilne zaščite, zmogljivosti za odzivanje na nesreče ter podpora prostovoljnim reševalcem in gasilcem.
Mateja Ribič
Mateja Ribič
NSi

Mateja Ribič

Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve

Mateja Ribič, rojena leta 1977, je pravnica s 25-letnimi izkušnjami v javnem sektorju, od tega 15 let na vodstvenih položajih. Njeno strokovno ozadje obsega delo v javni upravi, zdravstvu, sodstvu in socialnem varstvu, pa tudi funkcijo državne sekretarke na pristojnem ministrstvu in direktorice doma za starejše. Ima pester nabor izkušenj na področju socialne politike, dolgotrajne oskrbe in upravljanja v javnem sektorju.

Ključne prednostne naloge
  • Odprava krivic v dolgotrajni oskrbi in zagotovitev enake obravnave za vse, ki prejemajo enake storitve.
  • Vzpostavitev delujočega informacijskega sistema za pospešitev odločitev in izboljšanje izvajanja dolgotrajne oskrbe.
  • Gradnja pravične socialne države, ki varuje tiste, ki ne morejo delati, obenem pa krepi spodbude za zaposlitev in preprečuje zlorabe socialnih transferjev.
  • Napredek na področju družinske politike, vključno s postopnim uvajanjem brezplačnega varstva otrok.
  • Reševanje demografske krize s stanovanjsko politiko za mlade, davčnimi olajšavami in družini prijaznejšim socialnim okoljem.
  • Izboljšanje vključevanja, dostopnosti in zaposlitvenih možnosti za osebe z invalidnostmi.
  • Zagotavljanje dostojnega življenja starejših, okrepljene podpore družinam ter socialnega sistema, ki temelji na pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti.
Monika Kirbiš Rojs
Monika Kirbiš Rojs
FOKUS

Monika Kirbiš Rojs

Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj

Monika Kirbiš Rojs je ekonomistka z diplomama Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani ter doktoratom, pridobljenim leta 2024. Razpolaga z obsežnimi izkušnjami na področju strateškega razvojnega načrtovanja, evropskih sredstev in projektnega menedžmenta. Njeno poklicno delovanje obsega vodilne vloge v javni upravi, regionalnem razvoju in kohezijski politiki; vodila je tudi pripravo Načrta za okrevanje in odpornost ter programiranje kohezijskih sredstev za obdobje 2021–2027.

Ključne prednostne naloge
  • Izboljšanje črpanja evropskih sredstev in preprečevanje izgube razpoložljivih virov financiranja.
  • Uspešno zaključevanje programskega obdobja 2021–2027 in pravočasna priprava na obdobje 2028–2034.
  • Zmanjšanje birokratskih ovir v postopkih projektov, sofinanciranih iz sredstev EU.
  • Vzpostavitev enotnega digitalnega sistema za prijavo projektov EU.
  • Podpora manjšim občinam in deležnikom s skupnimi svetovalnimi in projektnimi pisarnami.
  • Krepitev lokalne samouprave, regionalnega razvoja in decentralizacije.
  • Napredek pri strukturnih reformah, vključno z dolgoročno vzpostavitvijo pokrajin.