TEDEN NSi: DESNOSREDINSKA VLADA VSE BLIŽE

DELI:
22. 5. 2026, NSi

Predzadnji teden maja so zaznamovali pomembni koraki do desnosredinske razvojne vlade – podpis koalicijske pogodbe in izvolitev mandatarja prihodnje vlade.

Ob koncu delovnega tedna je Slovenija dobila mandatarja za sestavo prihodnje vlade. To je postal Janez Janša, tudi s podporo poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS. Zdaj ima mandatar 14 dni časa, da predlaga ministre.

Naši poslanci so v razpravi poudarili nove usmeritve, ki jih bo prinesla razvojna koalicija. Na to se je še posebej osredotočil predsednik NSi Jernej Vrtovec.

Dan pred izvolitvijo mandatarja je bila podpisana koalicijska pogodba za mandat 2026–2030. Koaliciji za uspešno Slovenijo se s podpisom pridružujejo stranke Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS ter SDS in Demokrati. Ob podpisu je predsednik NSi Vrtovec povedal: »V Novi Sloveniji beseda velja. Kar smo obljubljali pred volitvami, to s podpisom koalicijske pogodbe uresničujemo. Slovenija potrebuje novo upanje, novo smer, novo vizijo za vse generacije. Uspešna Slovenija, dvig blaginje za vse, debirokratizacija, decentralizacija, stop kriminalu in korupciji. To je tisto, za kar se bomo borili.« Vrtovec je ob tem poudaril, da koalicijska pogodba v veliki meri sloni na vsebinskih prioritetah NSi.


Več o podpisu koalicijske pogodbe in njeni vsebini najdete TUKAJ.


V začetku tedna so nasprotniki razvojnega zakona dostavili podpise za začetek zbiranja potrebnih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Ker gre za zakon, ki ureja davke in odpravlja protiustavnost, o tem pa ustava prepoveduje referendum, menimo, da referendum ni dopusten. O našem predlogu bo Državni zbor odločal prihodnji teden. Pričakovati je pritožbo pobudnikov referenduma na ustavno sodišče. To bo dodatno podaljšalo pot do uveljavitve zakona, ki bi državljanom končno prinesel prve ukrepe, s katerimi država daje, ne pa jemlje kot zadnja štiri leta.


Glede razvojnega zakona krožijo številne laži in zavajanja, zato smo na enem mestu zbrali najpogostejša vprašanja in odgovore. Do njih dostopate TUKAJ.


Mlada Slovenija je skupaj s podmladkoma SLS in FOKUS ter Mladimi Demokrati razvojni zakon podprla, ob tem pa opozorila na zlorabo šolskega prostora za sindikalno propagando. Več lahko preberete TUKAJ.


Vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS Janez Cigler Kralj je bil gost Tarče, kjer je opozoril na togotnost leve opcije, ki se ne more sprijazniti z izidi volitev, pa tudi s tem, da ji ni uspelo ponovno sestaviti vlade. Zdaj pa se obnašajo, kot da jim skuša nova koalicija nekaj vzeti – ker imajo očitno občutek, da jim oblast pripada. O aktualnih zadevah je Cigler Kralj spregovoril tudi v podkastu Domovine.


Podobne poudarke je v podkastu Moč politike izpostavil poslanec Janez Žakelj. Med drugim je izpostavil še prednosti razvojnega zakona, ki je nujen, da se zgodi vsebinski premik Slovenije.


Sopodpisali smo zakonski predlog za spremembo odvajanje članarine za članstvo v sindikatu. Ocenjujemo, da ni razloga za to, da se delodajalec ukvarja s pobiranjem članarine pri obračunu plače zaposlenega, ki je v sindikatu. Zato predlagamo, da to urejata član sindikata in sindikalna centrala neposredno med sabo.

Pomembne novice pa prihajajo tudi iz Evropskega parlamenta, kjer je evropski poslanec Matej Tonin uspešno zaključil pogajanja o delu obrambnega omnibusa. Tonin je po koncu uspešnih pogajanj dejal, da je bil ključni cilj doseči kompromis, ki na eni strani varuje intelektualno lastnino in interese obrambne industrije, na drugi pa državam članicam omogoča dostop do rezultatov naložb. »Prav industrija je temelj razvoja evropskih obrambnih zmogljivostih,« je ob tem dejal Tonin. Več je dostopnega TUKAJ.


Vabimo vas, da prisluhnete političnemu komentarju tedna v podkastu Politika in kokice.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

OBLIKOVANJE DESNOSREDINSKE VLADE SE LAHKO ZAČNE

DELI:
22. 5. 2026, NSi

Državni zbor je mandat za sestavo 16. slovenske vlade podelil Janezu Janši. Glasove je prispevala tudi celotna poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS.


Naši poslanci so v razpravi poudarili razvojne usmeritve, ki jih bo prinesla razvojna koalicija in ki prinašajo novo, perspektivnejše obdobje za Slovenijo. Hkrati so opozorili na stranpoti odhajajoče vlade Roberta Goloba, v kateri so Svoboda, SD in Levica.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec je poudaril, da s koalicijsko pogodbo prinašamo novo vizijo Slovenije, ki prinaša upanje za vse, ki se danes počutijo neslišani in spregledani.


V prihodnost se je zazrla tudi poslanka Iva Dimic, ki je spomnila na to, da delamo za naslednje generacije. Veseli se desnosredinske vlade, ki bo človeka postavila na prvo mesto. Nekaj rešitev iz koalicijske pogodbe je nanizal tudi poslanec Aleksander Gungl s poudarkom na ukrepih, ki bodo izboljšali pogoje za delo in razvoj zaposlenih, kmetov, gospodarstva. Da je treba ljudi nehati dušiti z nesmiselnimi ukrepi, pa je izpostavil poslanec Aleksander Reberšek in dodal: »Končno je prišel čas, ko bomo delavne ljudi nagradili.« Reberšek se je obregnil tudi na protestnike, ki so med sejo zbrani na bližnjem Trgu republike pred parlamentom.

Na področje šolstva se je osredotočila poslanka Marjeta Šmid. Ogledalo je odhajajoči vladi nastavil poslanec Martin Mikolič, ki je spregovoril o divjem zaposlovanju zvestih kadrov že takoj na začetku mandata. Poslanec Srečko Ocvirk je spomnil na zanemarjeno povezljivost Slovenije in poudaril nujnost posodobitve infrastrukture za razvoj države.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

TEDEN V EVROPSKEM PARLAMENTU V ZNAMENJU POMEMBNEGA DOGOVORA

DELI:
22. 5. 2026, NSi

Evropski poslanec Tonin uspešno zaključil pogajanja o delu obrambnega omnibusa

Tonin uspešno zaključil pogajanja o delu obrambnega omnibusa
Ta teden je v Strasbourgu potekalo plenarno zasedanje Evropskega parlamenta. Ob robu zasedanja so v Strasbourgu potekali trije trialogi o t. i. obrambnem omnibusu.  Za del besedila, ki sodi v pristojnost odbora za obrambo (SEDE), je bil EPP poročevalec evropski poslanec Matej Tonin. Dogovor je bil dosežen le v trialogu, v katerem je sodeloval poslanec Tonin, medtem ko sta se preostala dva postopka trialoga končala brez soglasja, zato se bodo pogajanja o kompromisu nadaljevala.

Tonin je po koncu uspešnih pogajanj dejal, da je bil ključni cilj doseči kompromis, ki na eni strani varuje intelektualno lastnino in interese obrambne industrije, na drugi pa državam članicam omogoča dostop do rezultatov naložb. »Prav industrija je temelj razvoja evropskih obrambnih zmogljivostih,« je ob tem dejal Tonin.

Evropski poslanec Matej Tonin je na plenarnem zasedanju sodeloval tudi v treh ključnih razpravah, ki bodo oblikovale prihodnost Evrope.

Odziv EU na globalne izzive
V torek je nastopil v razpravi z naslovom »Upravljanje EU pod pritiskom – institucionalni odzivi na globalne izzive«. V času, ko je EU pogosto grešni kozel in ko si številni prizadevajo oslabiti njeno vlogo, je Tonin poudarili, da moramo, če želimo, da Evropska unija ostane močan globalni akter, okrepiti Unijo kot celoto.

»Od Evropske komisije zahtevamo, da deluje kot odgovorna in učinkovita vlada, hkrati pa ji teh pristojnosti ne podelimo. Države članice želijo strateško avtonomijo, vendar svojim prijateljem niso pripravljene odpreti niti centimetra svojega dvorišča. Ta parlament naj bi sprejemal zakonodajo, vendar je prepuščen na milost in nemilost Svetu in Evropski komisiji. Drage kolegice in kolegi, pred nami je veliko dela in Evropsko unijo moramo okrepiti v smeri Združenih držav Evrope.«

Skrajni čas za uresničitev enotnega trga
V sredo je poslanec Tonin sodeloval v razpravi »Skrajni čas za uresničitev enotnega trga – zagotavljanje gotovosti in predvidljivosti za podjetja EU ter kakovostnih delovnih mest«. Ob tem je jasno spomnil, da ima EU že vse potrebne sestavine za uspeh – znanje, inovativna podjetja in kapital, problem pa je razdrobljenost skupnega trga.

»Brez močnih evropskih podjetij ne bo kakovostnih evropskih delovnih mest. Brez konkurenčnosti ne bo socialne Evrope. In brez odločnosti ne bo evropske strateške suverenosti.«

Pravni okvir za trajnostna biogoriva
Nazadnje je v četrtek Tonin nastopil še v razpravi o »Potrebi po prilagoditvi pravnega okvira EU za trajnostna biogoriva«. Poslance Evropskega parlamenta je spomnil, da mora EU, če želi napredovati proti ciljem podnebne nevtralnosti, izkoristiti vse razpoložljive tehnologije (vključno z biogorivi), ki lahko pomagajo zmanjšati emisije.

»Prihodnost ni v boju biogoriva proti elektrifikaciji. Prihodnost prometa je ekosistem električnih vozil in vozil z motorji z notranjim izgorevanjem, ki jih poganjajo napredna biogoriva, vodik in e-goriva.«


Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

PODPISANA KOALICIJSKA POGODBA

DELI:
21. 5. 2026, NSi

Pogodbo so podpisali predsedniki strank NSi, SLS, FOKUS, SDS in Demokrati

Podpisana je koalicijska pogodba za mandat 2026–2030. Koaliciji za uspešno Slovenijo se s podpisom pridružujejo stranke Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS ter SDS in Demokrati.

Beseda velja
»V Novi Sloveniji beseda velja. Kar smo obljubljali pred volitvami, to s podpisom koalicijske pogodbe uresničujemo. Slovenija potrebuje novo upanje, novo smer, novo vizijo za vse generacije,« je ob podpisu povedal predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec. Ob tem je poudaril, da so vrednote tisto, kar definira to pogodbo prihodnjih koalicijskih partnerjev. »Uspešna Slovenija, dvig blaginje za vse, debirokratizacija, decentralizacija, stop kriminalu in korupciji. To je tisto, za kar se bomo borili,« je zaključil Vrtovec in poudaril, da koalicijska pogodba v veliki meri sloni na prioritetah NSi.

Vrtovec je pogodbo podpisal v imenu NSi, poleg njega pa še predsedniki ostalih partnerskih strank. Ob tem so izpostavili, da koalicijska pogodba prinaša drugačno, razvojno smer, ki jo Slovenija nujno potrebuje. K sodelovanju so vabljeni vsi, ki želijo delati v dobro Slovenije.



Uspešna Slovenija
Pogodbo sestavlja 20 izhodišč, ki se nadaljujejo s cilji po resorjih bodoče vlade. Pri financah je poudarek na zagotavljanju stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ ter makroekonomske stabilnosti ob doslednem upoštevanju fiskalnih pravil EU, obvladovanju proračunskega primanjkljaja in postopnem zmanjševanju javnega dolga. Na področju gospodarstva in dela je osnovni cilj povečanje produktivnosti in dodane vrednosti gospodarstva ter spodbujanje podjetništva, investicij in inovacij, vključno z nacionalnim pristopom k dvigu produktivnosti v malih in srednjih podjetjih, revizijo obstoječih ukrepov ter krepitvijo sodelovanja podjetij z raziskovalnimi institucijami. Področje notranjih zadev in javne uprave sloni na racionalizaciji organizacije in delovanja celotne javne uprave. Temelj področja infrastrukture in energetike urejena, zmogljiva in varna prometna infrastruktura, ob tem pa še prenova, nadgradnja in dokončanje ključnih infrastrukturnih projektov ter zagotavljanje zanesljive, neprekinjene in cenovno dostopne oskrbe z energijo ter krepitev energetske samozadostnosti Slovenije.

Izobraževanje, znanost in mladina je področje, pri katerem je v ospredju ideološka nevtralnost šolskega prostora ter dvig ugleda učiteljskega poklica. Področje zdravja se ureja tako, da je pacient v središču, cilj pa zagotovitev sodobnega in dostopnega sistema javnega zdravstvenega varstva s kakovostno obravnavo iz javnih sredstev. Področje okolja in prostora prednost daje umeščanju objektov v prostor in s tem učinkoviti stanovanjski politiki. V središču področja demografije, družine in socialnih zadev je uveljavitev socialne države kot države dostojanstva, ne odvisnosti, pri čemer mora pomoč priti do tistih, ki jo res potrebujejo, sistem pa spodbujati delo, samostojnost in odgovornost. Velik poudarek je na spodbudnih ukrepih družinske politike. Učinkovito, odgovorno in pregledno upravljanje pravosodnega sistema ter reforma sodstva z namenom večje učinkovitosti, strokovnosti in zaupanja v institucije je osrednji cilj s področja pravosodja. Na področju b pogodba poudarja zavedanje, da je hrana strateška surovina. Prehranska varnost je nacionalna varnost.

Na področju kulture se velik poudarek daje slovenski kulturi in jeziku ter nevtralnosti medijskega prostora z zagotavljanjem svobode izražanja. Lokalna samouprava, kohezija in regionalni razvoj bo prednostno krepilo regionalni razvoj za spodbujanje enakomernega razvoja, ob tem pa krepitev lokalne samouprave ter večja vloga občin pri razvoju države, ob zagotavljanju stabilnega in predvidljivega financiranja občin. Na področju obrambe je poudarek na kadrovski krepitvi vojske, modernizaciji zmogljivosti in preglednih nabav. Aktivna, interesno usmerjena in suverena zunanja politika je cilj na področju zunanjih in evropskih zadev, kjer je v ospredju aktivna vloga Slovenije pri oblikovanju politik Evropske unije in Nata. Opredelitev celovite politike do Slovencev v tujini, ki vključuje ohranjanje identitete in kulturne dediščine slovenskih skupnosti, ter krepitev sodelovanja s slovenskimi narodnimi skupnostmi v sosednjih državah pa bo cilj resorja Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Besedilo koalicijske pogodbe je dostopno TUKAJ.

Vabljeni k ogledu posnetka s podpisa koalicijske pogodbe in izjav ob robu.

PREBERITE ŠE

RAZVOJNI ZAKON: VPRAŠALI STE, ODGOVARJAMO

DELI:
19. 5. 2026, NSi

Zbrali smo odgovore na pogosta vprašanja o razvojnem zakonu

Razprave o razvojnem zakonu spremljajo številne laži, manipulacije in zlonamerne interpretacije. Hvala vsem, ki se na nas obračate neposredno. Zbrali smo vprašanja, ki se največkrat pojavljajo, in nanje odgovorili.

V razvojnem zakonu je komaj kaj od tega, kar ste obljubljali pred volitvami.
Gre za razvojni zakon, ki je šele prvi korak pri urejanju razmer v državi, sledili bodo še ostali, bolj sistemski, ki smo jih napovedovali pred volitvami in ostajajo naše usmeritve. Razvojni zakon je torej prvi sklop odprave krivic, ki jih je povzročila Golobova vlada. Hkrati nakazuje drugačno smer vodenja in upravljanja države kot zadnja štiri leta – z manj reguliranja in obremenitev ter več svobode za posameznika. Štirih let zgrešenih politik ni moč odpraviti z enim samim zakonom pa še to, preden je sploh oblikovana vlada.

Ali ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo velja tudi zame, ki sem zaposlen in hkrati delam na podjemno pogodbo?
Da, če imate za posamezen mesec že plačan prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 2 % (1 % delodajalec + 1 % delavec), po Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo pri podjemni pogodbi ne boste več plačevali.

Ali se mi kot upokojenci ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga plačujem od dela prek podjemne pogodbe?
Če prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 2 % plačujete že na kakšni drugi podlagi, npr. na podlagi rednega delovnega razmerja (1 % delodajalec + 1 % delavec), dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo po Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije pri podjemni pogodbi ne boste več plačevali. Če pa delate samo prek podjemne pogodbe, boste prispevek za dolgotrajno oskrbo za to delo še naprej plačevali.

Ali se ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo zame, ki nimam prihodkov?
Zaenkrat ne, bomo pa predlog preučili v okviru priprave nadaljnjih zakonodajnih predlogov. Zavedati se je treba, da samo v enem mesecu, ko niti še ni sestavljena nova vlada, ne moremo popraviti vseh zablod Golobove vlade.

Kdaj boste ukinili prispevek za dolgotrajno oskrbo za oskrbovalce družinskega člana?
Zaenkrat se prispevek za oskrbovalca družinskega člana ne ukinja, bomo pa predlog preučili v okviru priprave nadaljnjih zakonodajnih predlogov.

Kje ste dobili znesek 18.000 evrov v okviru mikro s.p.?
Gre za letni znesek minimalne bruto plače.

Za katere primere je smiselno uveljavljati ureditev mikro s.p.?
Ukrep je namenjen osebam, ki imajo poslovno idejo, od katere pričakuje sorazmerno nizke prihodke, pa ga od njene uresničitve odvračajo visoki prispevki. Bistveno manjši prispevki torej delujejo kot spodbuda za aktiviranje (manjših) podjetniških idej, ki pa kasneje ob uspešnem poslovanju lahko prerastejo v večje podjetniške zgodbe.

Zakaj mikro s.p. omejujete na dve leti?
Marsikdo ima poslovno idejo, od katere pričakuje sorazmerno nizke prihodke, pa ga od njene uresničitve odvračajo visoki prispevki. S tem ukrepom se želi k aktivnosti spodbuditi zavarovance z začetnim majhnim obsegom poslovanja do višine minimalne plače, ki pa lahko z razvojem svojega poslovanja oz. ustvarjanja po začetni spodbudi lažje okrepijo svoje poslovanje ter preidejo v večji obseg. Omejitev na dve leti je potrebna zaradi zamejitve prevelikih fiskalnih posledic.

Kaj se z zakonom spreminja zame, ki imam popoldanski s.p.?
Odpravlja se obveznost plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo iz popoldanskega s.p. (t.i. tretji odstotek).

Bistveno se izboljšujejo pogoji za normirano obdavčitev:

  • normirani odhodki v višini 80 % do 50.000 EUR letnih prihodkov,
  • normirani odhodki v višini 70 % do 70.000 EUR letnih prihodkov.

Meja za vstop in izstop je 70.000 EUR.

Kakšen je smisel, da popoldanski s.p. plačujejo prispevke za zdravstvo in pokojnino, če to plačuje že iz delovnega razmerja? Kaj dobim za to? Boste kaj spremenili pri tem?
Na to nedoslednost že dolgo opozarjamo ter smo za razrešitev tega vprašanja v prejšnjem mandatu že vložili predlog novel ZPIZ-2 ter ZZVZZ. Tega problema se zavedamo ter ga bomo reševali v skladu s fiskalnimi zmožnostmi.

Kaj se z zakonom spreminja za normirane espeje?
Ukinitev omejitev za ponoven vstop med normirance za tiste, ki so zaprli svoj normirani s.p.

Tako kot je veljalo pred ureditvijo iz ZPZR, bo davčna stopnja 20 % za vse zavezance.

Uvedba stopničaste progresije priznanih normiranih odhodkov, ki pravičneje odraža strukturo prihodkov ter omogoča stabilnejše poslovno okolje:

– »Polni s.p.«:

  • normirani odhodki v višini 80 % do 100.000 EUR letnih prihodkov,
  • normirani odhodki v višini 70 % do 120.000 EUR letnih prihodkov,
  • normirani odhodki v višini 40 % do 150.000 EUR letnih prihodkov.

(Meja za vstop in izstop 150.000 EUR)

– »Popoldanski s.p.«:

  • normirani odhodki v višini 80 % do 50.000 EUR letnih prihodkov,
  • normirani odhodki v višini 70 % do 70.000 EUR letnih prihodkov.

(Meja za vstop in izstop 70.000 EUR)

Zakaj ne poveste realnih finančnih učinkov interventnega zakona?
Ocena finančnih učinkov je bila predstavljena v predlogu zakona. Natančno napoved je težko podati, saj je treba upoštevati tudi t.i. dinamični vidik fiskalnih učinkov, ki upošteva tudi  učinke zakona na gospodarstvo, kot so spremembe v gospodarski rasti, zaposlenosti, potrošnji in naložbah.

Sicer pa je okvirna ocena pri približno 500 milijonih evrov. Učinek ne bo enkraten, hkrati pa se bo denar povrnil v proračun na več načinov – od zmanjšanja sive ekonomije (delo upokojencev, oddaja stanovanj) do razvojne kapice (več pobrane dohodnine). S sistemskimi ukrepi, ki jih načrtujemo v prihodnje, se bosta povečali konkurenčnost in produktivnost gospodarstva. Ob tem je treba gospodarneje upravljati z javnim denarjem. Ste pa prav uporabili izraz “fiskalna luknja”, ki jo za sabo pušča Golobova vlada – ravno danes je minister napovedal krčenje javnih financ za najmanj 370 milijonov evrov. Očitno so nas predvolilne bonbonjere in ostalo zapravljanje kljub pobranim več davkov res ogromno stali.

Zakaj silite starejše, da delajo?
Starejših ne silimo, da delajo. Še naprej se bodo lahko sami odločali, ali želijo po izpolnitvi upokojitvenih pogojev nadaljevati z delom ali ne. Urejamo zgolj možnost prejemanja 100 % pokojnine za tiste, ki želijo po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino (40 let delovne dobe in 60 let starosti) še naprej delati.

Ali je dvojni status res protiustaven?
Že do sedaj so tisti, ki so nadaljevali z delom po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, poleg plače tri leta prejemali 40 % del pokojnine, nato pa 20 % del pokojnine. Z našo spremembo ta znesek dvigujemo na 100 % pokojnine in ne vidimo razloga, da bi bilo to neustavno.

Z vašimi rešitvami za delo upokojencev bodo starejši odžirali delovna mesta mladim.
Ne drži. Nadaljevanje delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino (40 let delovne dobe in 60 let starosti) bo po novi ureditvi temeljilo na dogovoru med delodajalcem in delavcem. Do sedaj delodajalec pri tem, ali se bo delovno razmerje po izpolnitvi upokojitvenih pogojev nadaljevalo ali prekinilo, ni imel nobene besede. Menimo, da bo nova ureditev spodbudila, da delovna mesta zasedajo dobri delavci, ki jih podjetje ali organizacija dejansko potrebuje, ne glede na to, ali so mladi ali stari.

Kako boste zagotovili, da se bo nižji DDV za hrano in energente res prelil v nižje cene za končne uporabnike/potrošnike?
Za energente je predvidena regulacija cen energentov. Za živila se znižanje cen pričakuje glede na izkušnje v drugih državah: Portugalska je leta 2023 začasno znižala DDV s 6 % na 0 % za osnovna živila. Študija portugalske centralne banke je pokazala, da je znižanje pomembno zmanjšalo maloprodajne cene in ublažilo inflacijske pritiske. Raziskava je pokazala:

– skoraj popoln prenos znižanja DDV v nižje cene ob uvedbi ukrepa ter

– približno 70% znižanje cen ob zaključku ukrepa ter

– znižanje mesečne inflacije za 0,7 odstotne točke,

– učinki so bili trajni in opazni v celotni dobavni verigi.

Nemčija je 2020 začasno znižala stopnje DDV za približno 130.000 izdelkov v supermarketih. Znižanje stopenj DDV je povzročilo znižanje cen za približno 1,3 %, kar pomeni, da je bilo približno 70 % znižanja davka prenesenih na potrošnike. Prenos je bil najvišji v skupinah izdelkov z velikim številom konkurenčnih izdelkov. Pri hrani je bil odstotek prenosa kar 80 %.

Kako se bo v proračunu nadoknadilo izgubljen DDV?
DDV ne bo izgubljen, ampak bodo sredstva ostala pri ljudeh, ki so ta denar tudi zaslužili. Golobova vlada je samo trošenje proračuna povečala za kar 4 milijarde evrov oz. skoraj za tretjino. Obstaja torej velik manevrski prostor za zmernejšo rast izdatkov z bolj gospodarno rabo davkoplačevalskega denarja. Ocenjujemo, da gre za okoli 100 mio evrov. Ne pozabimo, da se je samo med letoma 2023 in 2025 obseg pobranih davkov in prispevkov povečal za več kot 4 milijarde evrov.

Po kakšni logiki se bodo z nižjo obdavčitvijo oddajanja stanovanj znižale najemnine?
Nižja obdavčitev oddajanja stanovanj lahko prispeva k znižanju najemnin, ker poveča motivacijo lastnikov za oddajanje stanovanj na dolgoročni najemni trg. Če je obdavčitev previsoka, del lastnikov stanovanj ne oddaja, oddaja na črno ali pa stanovanja preusmeri v druge oblike uporabe, zato je ponudba najemnih stanovanj manjša. Z nižjimi davčnimi obremenitvami postane oddajanje donosnejše in pravno manj tvegano, zaradi česar lahko na trg pride več stanovanj. Večja ponudba pa povečuje konkurenco med najemodajalci, zato ti težje vzdržujejo visoke najemnine, kar dolgoročno ustvarja pritisk na njihovo znižanje oziroma vsaj počasnejšo rast.

Z odpravo omejitev za “Airbnb” otežujete dostop do stanovanj za dolgoročni najem.
Dostop do stanovanj za dolgoročni najem v prvi vrsti otežuje dejstvo, da je pridobivanje gradbenih dovoljenj, umeščanje v prostor in prostorsko načrtovanje časovno preveč zamudno. Ukrepi morajo iti v smeri zagotavljanja pogojev za gradnjo lastniških nepremičnin, kar je želja večina prebivalcev.

Kaj sploh dosežete z zamrznitvijo zakona o gostinstvu in torej odpravo omejitev turističnega oddajanja?

  • Moratorij na zakon je nujen sistemski ukrep

Novela zakona o gostinstvu odhajajoče vlade v ničemer ne omenja platforme Airbnb, zadeva le slovenske ponudnike zasebnih nastanitev, ki so bili z uveljavitvijo zakona potisnjeni v negotovost normativnega vakuuma, zaradi česar je moratorij na izvajanje zakona nujen sistemski ukrep.

Zakon je namreč nefunkcionalen, saj vsebuje številne še vedno nepojasnjene določbe, resorno ministrstvo še vedno ni pripravili niti podzakonskih aktov za njegovo izvajanje, pravtako pa tudi ni skladen s krovno evropsko regulacijo, ki stopa v veljavo že čez manj kot mesec dni (20.5.).

Zakon je namreč nefunkcionalen, saj vsebuje številne še vedno nepojasnjene določbe, resorno ministrstvo še vedno ni pripravili niti podzakonskih aktov za njegovo izvajanje, pravtako pa tudi ni skladen s krovno evropsko regulacijo, ki stopa v veljavo že čez manj kot mesec dni (20.5.).

Talec te negotovosti niso zgolj ponudniki zasebnih nastanitev, ampak tudi nadzorni organi, občine in nenazadnje AJPES, ki bi moral med 1.2. in 30.6. izvesti posodobitev registra nastanitvenih obratov (RNO), pa vendar ga prav zaradi nefunkcionalnosti zakona še začeti ni mogel.

  • Gre za panogo, ki v proračun prispeva več kot 200 milijonov evrov

Zasebni ponudniki nastanitev s četrtino vseh nočitev predstavljajo tradicionalni steber slovenskega turizma, torej dejavnosti, ki je prav lani v tem času državo rdečila pred padcem v recesijo.V lanskem letu so slovenski davčni rezidenti na rezervacijskih platformah ustvarili za 270 milijonov evrov neposrednega prometa, kar po referenčni mednarodni študiji (Oxford Economics) o multiplikativnih učinkih dejavnosti na celotno verigo slovenskih turističnih ponudnikov, storitev in trgovine pomeni za milijardo evrov skupnih gospodarskih prilivov. Kar pomeni tudi za okrog 200 milijonov neposrednih proračunskih prilivov.

Kaj je cilj razvojne kapice, zakaj delate za bogate?
Razvojna kapica je ukrep, da razvojni in produktivni del gospodarstva ostane v Sloveniji. Je ukrep za povečanje konkurenčnosti, da Slovenija ne bo postala oaza za minimalne plače. Če gredo v tujino ali delajo prek drugih oblik, izgubimo vse: dohodnino, prispevke in potrošnjo. In solidarnost, saj ti ljudje zaradi večjega dohodka neprimerno več vplačujejo v skupne blagajne, iz katerih se izplačujejo pokojnine, plačuje javno zdravstvo, šolstvo … Danes se govori o 50 ali 60 milijonih stroškov za razvojno kapico, medtem ko je država v zadnjih letih povečala porabo za več kot 3 milijarde. Problem ni ta ukrep, problem je neučinkovito trošenje države!

  • Vsaj 20 evropskih držav jo ima, kjer vsaj desetina zaposlenih s plačo preseže mejo razvojne kapice.
  • Cilj je odpiranje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, teh pa v Sloveniji primanjkuje.
  • Ključni razvojni izziv Slovenije ostaja nizka produktivnost, ki omejuje hitrost gospodarskega dohitevanja razvitejših držav. Leta 2025 je Slovenija po BDP na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) dosegla 91 odstotkov povprečja EU, kar je enako kot leta 2023.  Socialna kapica je eden izmed ukrepov za dvig produktivnosti.

Zakaj niste uresničili predvolilne obljube o višjih olajšavah?
Ta zakon je šele prvi od mnogih, ki sledijo. Zavedati se je treba, da samo v enem mesecu, ko niti še ni sestavljena nova vlada, ne moremo popraviti vseh zablod Golobove vlade.

Kaj se spremeni zame, ki sem zaposlena, z otroki, kreditom … zame se ne bo spremenilo nič? Kdaj se bo meni zvišala plača?
Zaradi nižjega DDV na energente in osnovna živila bodo nižje tudi vaše položnice za elektriko in plin ter računi za živila. Ta zakon je sicer šele prvi od mnogih, ki sledijo. Zavedati se je treba, da samo v enem mesecu, ko niti še ni sestavljena nova vlada, ne moremo popraviti vseh zablod Golobove vlade.

Kdaj bo razvojni zakon začel veljati?
Razvojni zakon bi se uveljavil prvi dan po objavi v uradnem listu, kar bi bilo v drugi polovici maja. Zaradi postopkov, povezanih z napovedjo referenduma, se začetek veljavnosti zamika. V najboljšem primeru se bo torej zakon uveljavil jeseni.

Zakon ste sprejeli po hitrem postopku, brez dialoga, ogrožate socialno državo. Spravljate se na sindikate, v resnici ste pa vi tisti, ki niste z nobenim govorili.
Razpravo o razvojnem zakonu vodimo na osnovi argumentov, medtem ko nasprotniki posegajo po lažeh in zavajanjih. Naj poudarimo, da je očitek o ignoriranju socialnega dialoga povsem neumesten, saj se je lahko z nami srečal vsak, ki je to želel. Prav tako dejavno odgovarjamo na vprašanja zainteresirane javnosti. Na osnovi dialoga smo zakon tudi izpopolnili. Dodajamo še, da se je prvopodpisani pod zakon, vodja naše poslanske skupine Cigler Kralj, udeležil seje Ekonomsko-socialnega sveta, a ni mogel predstaviti zakona, ker so to preprečili sindikati.

Odgovore na še nekatere druge očitke najdete TUKAJ in TUKAJ.

Niste našli tega, kar vas zanima? Vabimo vas, da se obrnete na nas. Dosegljivi smo na družbenih omrežjih, na e-naslovu pr@nsi.si ter prek obrazca https://nsi.si/sodeluj/predlagaj/.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

O BOGATIH

DELI:
19. 5. 2026, NSi

Komentar Lojzeta Peterleta

Spremljam razprave v Državnem zboru in težko jemljem na znanje toliko sprenevedanja in dvojne morale. Zdaj so za levico naenkrat problem bogati.

Moraliziranje o bogatih je bilo v jedru propagande komunistov. Človek je bil kriv, ker je bil bogat, ne pa zaradi načina, kako je do bogastva prišel. Bogat je bil prištet med sovražnike. Svoražnikom pa se vzame. Ko so po vojni revolucionarno pobrali imetje bogatim, nimam vtisa, da so ljubljanske vile razdelili delavcem. Dobili so jih voditelji revolucije, dobili so jih “ naši”. Komunizma se ne da razumeti brez koncepta “naših”. Če so bogati “naši”, je vse v redu. Ne spomnim se, da bi kdo na levi moraliziral, ko sta bila najbogatejša v Palestini Jaser Arafat, na Kubi pa Fidel Castro.

Ko je Tito razpolagal s 25 vilami, se ni govorilo, da je bogat. Ljudje so razumeli, da mu to pripada. Ko je bil podjetnik Sandi Šeško zelo bogat, niso poudarjali bogastva, ampak njegovo uspešnost. Če hočeš biti pri nas “uspešen” in kot tak tudi ustrezno certificiran, se moraš roditi na pravi strani.

Pouk o bogatih je pri nas del ideološko opranih možganov. Z nekom sem se pogovarjal o večmilijonskem darilu, ki ga je Ivo Boscarol dal svoji občini ob prodaji svojega podjetja. “Lahko njemu, ki je delavcem vzel.” Sogovornika bi povabil v Boscarolovo stavbo, da bi videl koliko nagrad je dobil za socialnost, za korektnost itd.

Celo najvišje plače ni imel. Spomnil bi ga, da je v ve več kot tridesetih letih komaj kdo zapustil njegovo podjetje. Ljudje so bili veseli, da so lahko delali pri Boscarolu.

Naj se spomnim še “grdega kapitalista” Woschnaka iz Šoštanja. V njegovem muzeju lahko najdemo zapisano, kako je rad pomagal otrokom njegovih delavcev, če je ugotovil, da so sposobni. Podobno bi lahko govoril o Žagarju z Rakeka.

Vsak “izem” ima grde in dobre.

Ta sveži ideološki odpor do bogatih je v Sloveniji slaba napoved, ker nas vrača v stare čase. Je seveda odpor do koalicije, ki je hvala Bogu videla potrebo, da čimprej odpravimo nekaj nesmislov bivše vlade.

Premalo pa se govori pri nas o teh, ki obogotaijo z državo. Teh ni malo in z vsako levo vlado se pomnožijo. Slišim, da tik pred odhodom še na veliko zaposlujejo. Poglejte, prosim, javno porabo Demosove vlade in število državnih uslužbencev takrat. Takrat smo imeli najcenejšo državo.

Želel bi si, da bi imeli v vsaki občini vsaj enega Boscarola, Akrapoviča, Štrancarja… in da nikoli več ne bi nihče usmerjal naših podjetnikov v druge države. Ne moremo preživeti kot država revežev z dobro plačanimi sindikalisti. Potrebujemo podjetnike.

Če bodo dobro delali, naj tudi dobro zaslužijo. Uspešen podjetnik je v delujoči pravni državi dodana vrednost za celo družbo.

PREBERITE ŠE

SVET NSi POTRDIL KOALICIJSKO POGODBO IN VSTOP V KOALICIJO

DELI:
15. 5. 2026, NSi

Koalicijska pogodba strank NSi, SLS, FOKUS, SDS in Demokrati

Svet Nove Slovenije je potrdil koalicijsko pogodbo za koalicijsko sodelovanje v mandatu 2026–2030. Obenem je potrdil vstop v to Koalicijo za uspešno Slovenijo, ki jo bodo sestavljale stranke NSi, SLS, FOKUS, SDS in Demokrati.


Poudarke razprave na seji sveta javnosti predstavil predsednik NSi Jernej Vrtovec in dejal, da koalicijska pogodba odgovarja na razvojne izzive, pred katerimi je Slovenija. Kot je še poudaril, se s to odločitvijo »uresničuje pot, ki je bila začrtana od volilne kampanje in na kateri smo poudarjali, da je v državi potreben preobrat«. Vrtovec je nadaljeval: »Nova Slovenija je enotna in vstopa na pot štiriletnega obdobja z novo vizijo, ki jo Slovenija potrebuje.«

Kot je dodal predsednik NSi, kadrovskih vprašanj še ni bilo na mizi, saj je stranka vselej dajala prednost vsebini in programu, saj želimo, da bi v naši državi vsak lahko razvijal talente, imel pogoje za svoje delo in nenazadnje tudi za ustvarjanje družine. »Čas je, da se politika ukvarja z vsebino in programom, in to uresničuje naša koalicijska pogodba. Iščemo smer razvoja, zagotavljanja blaginje, med cilji je še pregon korupcije, kriminala, decentralitacija, debirokratizacija, pomembno sledimo našim vrednotam,« je usmeritve pogodbe povzel Vrtovec.

Vrtovec je še pojasnil, da se s potrditvijo koalicijske pogodbe in sodelovanja v koaliciji razume, da bo poslanska skupina prispevala podpise in glasove za to, da mandatar postane Janez Janša. Kandidaturo je treba vložiti do torka opolnoči, ko je tudi rok za podpis koalicijske pogodbe.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

TEDEN NSi: IZBOLJŠUJEMO ŽIVLJENJE DRŽAVLJANOV

DELI:
15. 5. 2026, NSi

Svet Nove Slovenije je potrdil koalicijsko pogodbo za koalicijsko sodelovanje v mandatu 2026–2030. Obenem je potrdil vstop v to Koalicijo za uspešno Slovenijo, ki jo bodo sestavljale stranke NSi, SLS, FOKUS, SDS in Demokrati. Poudarke razprave na seji sveta javnosti predstavil predsednik NSi Jernej Vrtovec in dejal, da koalicijska pogodba odgovarja na razvojne izzive, pred katerimi je Slovenija. Kot je še poudaril, se s to odločitvijo »uresničuje pot, ki je bila začrtana od volilne kampanje in na kateri smo poudarjali, da je v državi potreben preobrat«. Vrtovec je nadaljeval: »Nova Slovenija je enotna in vstopa na pot štiriletnega obdobja z novo vizijo, ki jo Slovenija potrebuje.«

Razvojni zakon
Državni zbor je sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Potrdilo ga je 47 poslancev, proti jih je bilo 35. S sprejemom razvojnega zakona se po štirih letih davčnega zategovanja državljanov in gospodarstva z dodatnimi davki in dajatvami, ne da bi v zameno dobili dostopnejše javne storitve, dogaja pomemben premik – od jemanja ljudem k dajanju ljudem. Sprejet zakon je dostopen TUKAJ.

Kako bo razvojni zakon izboljšal življenje državljanov?
UPOKOJENCI
ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo
zaposleni upokojenci dobijo polno pokojnino

SAMOZAPOSLENI
minimalni prispevki za letne prihodke do 18.000 €
ugodnejši pogoji in obdavčitev za normirance

POPOLDANSKI S.P.
ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo (od dejavnosti)
ugodnejši pogoji in obdavčitev

ČAKAJOČI NA ZDRAVSTVENO STORITEV
krajšanje čakalnih vrst (zaradi odprave omejitev dela zdravstvenih ustanov in zdravnikov)

SOBODAJALCI
zamrznitev zakona o gostinstvu in s tem odprava omejitev za turistično oddajanje

NAJEMNIKI in NAJEMODAJALCI
znižanje davka od oddaje na 15 %
znižanje davka na 5 % za oddajanje mladim

RAZVOJNI KADRI
razvojna kapica nad 7500 € bruto plače

VSI
pocenitev hrane in energije (s sklepom vlade)

Poslanec Aleksander Reberšek je bil gost v oddaji Intervju na Nova 24 TV, kjer je pojasnil rešitve iz razvojnega zakona. Znova je zavrnil očitke, da je to zakon za bogate in navedel, kako bo izboljšal življenje vseh državljanov.

Zbiranje podpisov za referendum o razvojnem zakonu
Takoj po sprejemu razvojnega zakona so sindikati in nekatere nevladne organizacije, vsi povezani s političnimi strankami levega pola, začeli zbirati podpise za referendum o zakonu. Pri tem so se pridružile tudi parlamentarne stranke Svoboda, SD in Levica. Zbiranje podpisov spremljajo manipulacije in laži, saj pri nagovarjanju podpisnikov aktivisti navajajo laži o razvojnem zakonu. Na povezavi TUKAJ lahko preverite, kaj je res in kaj ne. Vabimo vas, da nam pomagate pri širjenju resnice o zakonu, ki pomeni pomemben premik za razvoj države.

O razvojnem zakonu obširno govorimo in pišemo na družbenih omrežjih, kjer razbijamo mite, ki jih o zakonu razširjajo njegovi nasprotniki, ter pojasnjujemo, kaj zakon prinaša.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Nova Slovenija (NSi) (@novaslovenija)

Obenem poudarjamo, da so sindikati in nevladne organizacije z akcijo neposredno po sprejemu razvojnega zakona pokazali svoj politični obraz in povezanost z levo politiko. V ozadju teh akcij pa je jeza, razočaranje, užaljenost zaradi izida volitev, ki levi politiki ni dopustil oblikovanja vlade. Zato bi z referendumom radi pravzaprav ponovili volitve.

Vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS in podpredsednik NSi Janez Cigler Kralj je s temi poudarki nastopil na Planet TV  in med drugim obsodil politične posege v šolski prostor, predvsem pa dvojna merila pri njihovi obravnavi Kot je znano, so pred volitvami prepovedali politične aktivnosti v šolah, zdaj pa sindikalne aktivnosti ne motijo nikogar.


Zakon za dostojen pokop
Vložili smo predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Zadostiti želimo civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina.

Gre za korak, ki priznava osnovno dostojanstvo vsakega človeka. Ocenjujemo, da je nastopil čas, ko bi morala celotna slovenska politika vsem žrtvam vojn izkazati pieteto in tako neobremenjeno s preteklostjo ustvarjati prihodnost.

Ljudje še danes iščejo svojce in si želijo prostora, kamor bi lahko šli prižgat svečo, je o razlogih za pripravo zakona o spominu žrtev prikritih grobišč med drugim povedala poslanka Iva Dimic, ki je gostovala v oddajah Odmevi in 24 ur zvečer.

Evropske novice
V Evropskem parlamentu v Bruslju je ta teden potekal forum EMIF 2026 (Electricity Market Integration Forum), posvečen vprašanju povezovanja trgov električne energije držav Energetske skupnosti z enotnim evropskim trgom ter vplivu mehanizma CBAM na ta proces. Dogodek sta gostila in organizirala slovenska evropska poslanca Matej Tonin in Romana Tomc. Evropski poslanec Matej Tonin je poudaril, da Evropska unija ne sme dopustiti, da bi proizvajalci električne energije zunaj EU imeli konkurenčno prednost pred evropskimi proizvajalci, ki delujejo v okviru sistema ETS. Hkrati pa mora po njegovih besedah EU ohraniti jasno politično zavezo nadaljnji integraciji energetskih trgov držav kandidatk v enotni evropski trg električne energije. Več lahko preberete TUKAJ.

Podkast kotiček
Vsebina in resnična dejstva postajajo veliko manj pomembna kot političen boj in predstavljanje vedno novih skrajnih stališč, ugotavljajo komentatorji podkasta Politika in kokice. Odhajajoča koalicija se je trdno vkopala, na pomoč so prihiteli sindikati, ki imajo selektiven spomin. Bomo res priča samo doslednemu zavračanju vsega, “kar ni naše” ali lahko vsaj nekoliko upamo na pravi politični dialog?

Dan spomina in Pohod za življenje
Ker smo ljudje. Tako je poimenovana vsakoletna slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja, tudi minulo soboto zvečer. Ker smo ljudje, smo človečni. Ker smo ljudje, se pietetno spominjamo vseh mrtvih. Ker smo ljudje, vsem mrtvim omogočamo pokop in s tem večni mir. To je tudi sporočilo našega zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki 17. maja znova uvaja državni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Predstavniki NSi so se udeležili tudi Pohoda za življenje, ki je minulo nedeljo potekal v Kopru.


Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

CILJ: ENERGETSKA POVEZANOST ZAHODNEGA BALKANA Z EU

DELI:
15. 5. 2026, NSi

Tonin na forumu EMIF 2026: Energetska integracija Zahodnega Balkana mora ostati evropska strateška prioriteta

V Evropskem parlamentu v Bruslju je ta teden potekal forum EMIF 2026 (Electricity Market Integration Forum), posvečen vprašanju povezovanja trgov električne energije držav Energetske skupnosti z enotnim evropskim trgom ter vplivu mehanizma CBAM na ta proces. Dogodek sta gostila in organizirala slovenska evropska poslanca Matej Tonin in Romana Tomc.

Proces tržnega povezovanja (Market Coupling) in evropski mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM)
Osrednje vprašanje letošnjega foruma je bilo, ali sta proces tržnega povezovanja (Market Coupling) in evropski mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) še vedno usklajena cilja ali pa med njima nastajajo vse večja trenja.

Udeleženci so opozorili, da se prvotna ambicija o popolni integraciji trgov električne energije držav Zahodnega Balkana do konca leta 2026 vse bolj odmika, obenem pa prvi učinki CBAM že vplivajo na trgovinske tokove, investicije in cenovne razlike v regiji.

Evropski poslanec Matej Tonin je poudaril, da Evropska unija ne sme dopustiti, da bi proizvajalci električne energije zunaj EU imeli konkurenčno prednost pred evropskimi proizvajalci, ki delujejo v okviru sistema ETS. Hkrati pa mora po njegovih besedah EU ohraniti jasno politično zavezo nadaljnji integraciji energetskih trgov držav kandidatk v enotni evropski trg električne energije.

»Postaja vse bolj očitno, da nekateri elementi CBAM in procesa Market Coupling niso popolnoma usklajeni. Zato potrebujemo jasnejše odgovore, ali se oba evropska regulatorna okvira medsebojno dopolnjujeta ali pa si v določenih delih nasprotujeta,« je opozoril Tonin.

Po njegovih besedah mora Evropa najti skupne rešitve, ki bodo hkrati podpirale zeleni prehod, preprečevale izogibanje pravilom CBAM in spodbujale nadaljnjo integracijo energetskih trgov držav Energetske skupnosti. Kot je poudaril, je Evropski parlament pravo mesto za takšne razprave.

Prepočasno izvajanje dogovorjenih korakov
Tonin je ob tem opozoril tudi na prepočasno izvajanje dogovorjenih korakov. Evropske institucije po njegovih besedah še vedno niso potrdile načrta MCIP (Market Coupling Integration Plan), številne države Energetske skupnosti pa še niso zaključile prenosa potrebne zakonodaje. »Rezultatov trenutno primanjkuje tako na evropski strani kot tudi na strani držav pogodbenic Energetske skupnosti. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali je politična zavezanost hitri integraciji res dovolj močna,« je bil jasen Tonin.

Od vizije do realnosti: zakaj tržno povezovanje zaostaja
V razpravi prvega panela, ki ga je gostil prav evropski poslanec Matej Tonin, z naslovom “Od vizije do realnosti: zakaj tržno povezovanje zaostaja” so sodelovali predstavniki Evropskega parlamenta, Evropske komisije, Sekretariata Energetske skupnosti ter predstavniki energetskih trgov in ministrstev držav Zahodnega Balkana.

Med drugim so razpravljali o razlogih za zamude pri vzpostavitvi enotnega trga električne energije in o posledicah vse večjih cenovnih razlik med EU in državami regije.

Tonin je v poudaril, da energetska integracija ni zgolj tehnično vprašanje trgovanja z električno energijo, temveč širše geopolitično in razvojno vprašanje. »Če se proces integracije ustavi, tvegamo večjo fragmentacijo evropskega energetskega prostora, večjo nestabilnost cen in manj zaupanja v sam širitveni proces Evropske unije,« je opozoril.

Poseben poudarek je bil namenjen tudi vplivu CBAM na države Zahodnega Balkana. Tonin je ocenil, da mora Evropska unija ostati pragmatična in po potrebi razmisliti o prehodnih rešitvah, če bi se pokazalo, da trenutna ureditev spodkopava cilj energetske integracije.

»Izziv ni v izbiri med CBAM in tržno integracijo. Izziv je v tem, kako zagotoviti, da se oba cilja medsebojno krepita. Ne smemo dopustiti, da bi ogljična politika začela preoblikovati trg še preden je integracija dejansko operativna,« je poudaril Tonin.

Po njegovem mnenju bi najmočnejši politični signal predstavljala jasna in verodostojna zaveza evropskih institucij ter držav Energetske skupnosti, da bo proces integracije potekal v predvidljivih časovnih okvirih in brez nepotrebnih političnih zastojev. Ob tem je pozval tako Evropsko komisijo kot države kandidatke, naj v prihodnjih mesecih pospešijo izvajanje konkretnih korakov.

Kako uskladiti Market Coupling in CBAM: izzivi, rešitve in kompromisi
Na drugem panelu, ki ga je gostila evropska poslanka Romana Tomc,  z naslovom “Kako uskladiti Market Coupling in CBAM: izzivi, rešitve in kompromisi” so sodelovali predstavniki operaterjev trgov električne energije, evropskih energetskih organizacij ter poslanci Evropskega parlamenta. Razprava se je osredotočila predvsem na praktične posledice CBAM za regionalne trge električne energije, vprašanje investicij v obnovljive vire ter možnosti postopnega približevanja držav regije evropskemu energetskemu trgu.

Energetska integracija ne more ostati v trajni fazi priprav
Ob zaključku foruma je Tonin izrazil zmeren optimizem glede prihodnjega razvoja procesa integracije. »Evropa si ne more privoščiti, da bi energetska integracija ostala trajno v fazi priprav. Potrebujemo konkretne rezultate, jasne politične odločitve in verodostojnost na obeh straneh,« je poudaril.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

 

PREBERITE ŠE

SINDIKATI ZBIRAJO PODPISE Z LAŽMI IN MANIPULACIJAMI

DELI:
13. 5. 2026, NSi

Dejstva o razvojnem zakonu

Ob prebiranju pozivov Sindikata za šolstvo in drugih sindikatov javnega sektorja k podpori referendumu o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ugotavljamo, da so sindikalni pozivi utemeljeni z lažmi, ne pa z dejstvi, ki izhajajo iz rešitev v zakonu.

Žal takšno delovanje sindikata služi zgolj uresničevanju interesov leve politične opcije, namesto da bi sindikati v skladu s svojim poslanstvom delovali v dobro zaposlenih v šolstvu.

V nadaljevanju navajamo dejstva glede sprejetega zakona – kaj dejansko vsebuje in česa v njem ni.

Dejstva o interventnem zakonu
Zakon NE posega v plače v javnem sektorju in NE vsebuje nobene določbe, ki bi zniževala plače v javnem sektorju ali ustavljala napredovanja.

Zakon NE vsebuje zamrznitve izvajanja plačne reforme v javnem sektorju.

O zakonu smo želeli opraviti razpravo na Ekonomsko-socialnem svetu, vendar so predstavniki sindikatov s postopkovnim zapletom to preprečili. V imenu predlagateljev zakona se je vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS Janez Cigler Kralj, kot prvopodpisani pod zakon 17. aprila 2026 udeležil seje Ekonomsko-socialnega sveta. Socialnim partnerjem je želel predstaviti zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ter se z njimi pogovoriti o predlaganih rešitvah, vendar so predstavniki sindikatov s postopkovnim zapletom obravnavo predloga na ESS preprečili, saj niso želeli potrditi niti predlaganega dnevnega reda.

Glede načina sprejemanja zakona v obliki »omnibus« je Ustavno sodišče v primeru Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki ga je leta 2022 pripravil Inštitut 8. marec, že presodilo, da izbira načina noveliranja ni predmet ustavnega urejanja in spada v polje proste presoje zakonodajalca.

Resnica o vsebini zakona
Zakon VSEBUJE zvišanje pokojnine na 100 % tudi za vse tiste, ki bodo po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev z najmanj 40 let delovne dobe in najmanj 60 let starosti še naprej delali,

Zakon VSEBUJE samodejno upokojitev ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ob doseganju najmanj 40 let delovne dobe brez dokupa in ob starosti najmanj 60 let, vendar predvideva tudi možnost nadaljevanja delovnega razmerja brez prekinitve, če se delavec in delodajalec s tem strinjata – za zaposlene, ki delajo dobro, tako ni strahu, da dela ne bi mogli nadaljevati tudi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev. V primeru nestrinjanja med delodajalcem in zaposlenim so predvidene varovalke, po katerih mora delodajalec jasno navesti utemeljene razloge, zaradi katerih nadaljevanju delovnega razmerja nasprotuje, delavec pa lahko uveljavlja sodno varstvo pred sodiščem, če meni, da delodajalčevi razlogi niso utemeljeni.

Za vse, ki pogoje za starostno pokojnino že izpolnjujejo in še naprej delajo, zakon predvideva enoletno prehodno obdobje, v katerem se lahko z delodajalcem dogovorijo o nadaljevanju zaposlitve, v tem času pa prejemajo 100% pokojnino, in ne le 20- ali 40-odstotni del pokojnine kot sedaj.

Zakon ODPRAVLJA neustavno omejevanja dela zdravstvenim delavcem in jim omogoča dodatno delo pri vseh izvajalcih, da bodo lahko hitreje skrajševali čakalne vrste.

Zakon OMOGOČA javnim zdravstvenim zavodom sodelovanje z vsemi zdravstvenimi izvajalci, da bodo lahko hitreje skrajševali čakalne vrste.

Zakon ODPRAVLJA dodatni prispevek za dolgotrajno oskrbo pri podjemnih, avtorskih pogodbah in popoldanskih s.p.-jih za vse tiste, ki prispevek za dolgotrajno oskrbo plačajo že v okviru rednega delovnega razmerja.

Zakon ZVIŠUJE neto pokojnine, saj odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence, pri čemer še vedno ostanejo upravičeni do storitev dolgotrajne oskrbe, ki so že na voljo, kot do sedaj.

Zakon ZMANJŠUJE DDV na osnovna živila ter omogoča tudi začasno znižanje DDV na energente, kar bo zmanjšalo stroške za blago, ki je nujno potrebno za preživetje ter s tem okrepilo položaj najranljivejših.

Zakon ZMANJŠUJE davek na najem stanovanj, posebej za mlade in mlade družine, kar bo spodbudilo najemodajalce k oddajanju stanovanj, predvsem za ti dve skupini v obdobju postavljanja na lastne noge.

Verjamemo, da gredo sprejeti ukrepi v dobro vseh prebivalcev Slovenije, saj izboljšujejo njihovo ekonomsko stanje, dostopnost do zdravstvenih storitev ter dajejo gospodarstvu signal, da podjetja niso državni sovražniki, ampak partnerji pri ustvarjanju dodane vrednosti in napredku celotne družbe.

Zavezani ostajamo resnici, preglednosti in rešitvam v dobro ljudi. Zato se lahko vselej obrnete na nas, da vam odgovorimo na vaše vprašanja, pomisleke, predloge ali pobude. Lahko nam pišete prek socialnih omrežij ali prek obrazca.

Zakon lahko tudi preberete TUKAJ.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

OD JEMANJA LJUDEM K DAJANJU LJUDEM

DELI:
11. 5. 2026, NSi

Sprejet je interventni zakon, ki obrača Slovenijo proti razvoju

Državni zbor je sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Potrdilo ga je 47 poslancev, proti jih je bilo 35. S sprejemom interventnega zakona se po štirih letih davčnega zategovanja državljanov in gospodarstva z dodatnimi davki in dajatvami, ne da bi v zameno dobili dostopnejše javne storitve, dogaja pomemben premik – od jemanja ljudem k dajanju ljudem. Sprejet zakon je dostopen TUKAJ.

Po sprejetju zakona ni vstala družba, ampak so vstale organizacije in združenja, ki so podaljški leve politike. Ne zaradi zakona, ampak zato, ker jim ni všeč politična barva večine, ki je zakon predlagala in sprejela.

Verjamemo, da je zakon dober za ljudi in da je prvi korak k premikom v državi. Žal ne moremo naenkrat rešiti vsega, je pa to dober začetek in nakazuje smer našega dela – k razbremenjevanju ljudi in gospodarstva, ki bodo lažje in več ustvarili in tako od svojega dela in truda več imeli.

Kako bo zakon izboljšal življenje državljanov?

UPOKOJENCI
ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo
zaposleni upokojenci dobijo polno pokojnino

SAMOZAPOSLENI
minimalni prispevki za letne prihodke do 18.000 €
ugodnejši pogoji in obdavčitev za normirance

POPOLDANSKI S.P.
ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo (od dejavnosti)
ugodnejši pogoji in obdavčitev

ČAKAJOČI NA ZDRAVSTVENO STORITEV
krajšanje čakalnih vrst (zaradi odprave omejitev dela zdravstvenih ustanov in zdravnikov)

SOBODAJALCI
zamrznitev zakona o gostinstvu in s tem odprava omejitev za turistično oddajanje

NAJEMNIKI in NAJEMODAJALCI
znižanje davka od oddaje na 15 %
znižanje davka na 5 % za oddajanje mladim

RAZVOJNI KADRI
razvojna kapica nad 7500 € bruto plače

VSI
pocenitev hrane in energije (s sklepom vlade)

Miti in resnice o interventnem zakonu
Ne drži, da bo zakon povzročil javnofinančno luknjo.

Javnofinančna luknja, 1 milijarda evrov v 4 mesecih 2026, je posledica zgrešene politike vlade Roberta Goloba, predvsem predvolilne bonbonjere in nepremišljena plačna reforma v javnem sektorju.

Ne drži, da bo zaradi zakona potrebno varčevanje.

Proračunski porabniki so navodila za krčenje porabe dobili od odhajajoče vlade Roberta Goloba, ki je kljub višanju in uvajanju davkov porabo tako povečala, da je v javni blagajni povzročila minus. Rezati torej hoče Golobova vlada.

Ne drži, da bo zakon znižal pokojnine.

Pokojnine se bodo zvišale, saj se upokojencem ne bo več pobiral prispevek za dolgotrajno oskrbo. Najprej je treba urediti delujoč sistem oskrbe, šele nato pobirati denar za to. Višje pokojnine bodo imeli tudi vsi upokojenci, ki delajo.

Ne drži, da bo zakon posegel v delavske pravice.

Okrepil jih bo. Boljše pogoje za delo bodo imeli normirani espeji, espeji z nizkimi prihodki (nižji prispevki) in zaposleni z dodatno dejavnostjo (popoldanski s.p., dopolnilna dejavnost na kmetiji). Zaposleni z dodatno dejavnostjo bodo razbremenjeni prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Ne drži, da smo se odpovedali višanju olajšav.

Gre za sistemske spremembe, zato je edino odgovorno do ljudi in javnih financ, da jih izpelje vlada. Ko se bo to zgodilo, bo to največja pridobitev za vse delavce, zaposlene. Tej spremembi ostajamo zavezani.

Ne drži, da bo zakon amerikaniziral slovensko zdravstvo.

Odpravil bo ključne anomalije zakona o zdravstveni dejavnosti, kar je zahtevalo tudi ustavno sodišče, in sprožil proces krajšanja čakalnih vrst. Amerikanizacija javnega zdravstva se dogaja zadnja 4 leta, ko ljudje v čakanju na storitev javnega zdravstva plačujejo za zasebne storitve, in to ob tem, ko že vsak mesec plačujejo prispevke za javno zdravstvo. Javno zdravstvo ni zastonj, kot želi prikazati leva opcija.

Ne drži, da je interventni zakon za bogate.

Razvojna kapica je mehanizem za ohranjanje in privabljanje visoko usposobljenega kadra, ki zdaj za delo izbira druge države in k razvoju pomaga njim, ne pa nam. Nekdo z bruto plačo 7500 € ogromno prispeva v javne blagajne, vsak mesec za to nameni 3000 € prispevkov, kar pomeni, da od tega živi solidarnost in z njo socialna država. Razvojna kapica je tudi v programu Svobode, ki je danes med najglasnejšimi v boju proti temu mehanizmu.

Ne drži, da bo zakon povzročil revščino.

Zaradi zakona nihče ne bo na slabšem. Je pa revščina strmo narastla pod Golobovo vlado – danes je revnih 47.000 ljudi več kot leta 2022. Vsega skupaj je to skoraj 300.000 ljudi.

Ne drži, da interventni zakon ukinja dolgotrajno oskrbo.

Zakon ukinja le prispevek za upokojence in zaposlene z dodatno dejavnostjo. Dolgotrajna oskrba namreč ne deluje, kot bi morala, zato so upokojenci dvojno oškodovani. Vsi z dodatno dejavnostjo pa plačujejo dvojno za sistem, ki ne deluje.

Ne drži, da v zakonu ni ničesar za mlade.

Z nižanjem davka s 25 % na 5 % za dolgoročno oddajo stanovanj povečujemo dostopnost do nepremičnin za mlade in mlade družine. To počnemo potem, ko leva Golobova vlada 4 leta kljub obljubam o 30.000 javnih najemnih stanovanj ni zgradila niti enega stanovanja.

Ne drži, da zmanjšujemo dostop do stanovanj.

Z zamrznitvijo škodljivega zakona o gostinstvu, ki močno omejuje turistično oddajo hiš in stanovanj, odgovarjamo na potrebe pomembnega segmenta malega gospodarstva, hkrati pa podpiramo slovenski turizem.

Ne drži, da se o zakonu nismo posvetovali s strokovno in zainteresirano javnostjo.

Dialog smo vzpostavili z zainteresirano in strokovno javnostjo, javno odgovarjamo na postavljena vprašanja. Na tej osnovi smo zakon izpopolnili. Seje Ekonomsko-socialnega sveta smo se udeležili kljub temu, da je ESS namenjen dialogu interesnih združenj z vlado, zakon pa smo pripravili poslanci. Žal na sindikalni strani za naše argumente ni bilo posluha.

Ne drži, da je zakonodajno-pravna služba Državnega zbora zakon raztrgala.

Pripombe smo upoštevali in z njihovo pomočjo zakon izboljšali.

Lani nam je vlada Svobode, Levice in SD prek davkov in prispevkov pobrala za 1,5 milijarde evrov več kot 2024 ter za 4,1 milijarde evrov več kot 2023. Od leta 2023 do leta 2028 bo pobranih dodatnih 7 milijard in pol davkov, 3750 evrov na državljana! Kje je ves ta denar, če vemo, da je v javnih financah minus? Kje je ves ta denar, če javne storitve niso nič bolj dostopne?

Čakamo namreč vrstah za zdravnika, dolgotrajna oskrba ne deluje, mladi nimajo stanovanj … Zdaj pa se širokoustijo o vrtanju lukenj v javne finance, pa še začeli nismo z delom. Dokazali bomo namreč, da je najbolj vzdržna in za vse ljudi najboljša politika razbremenjevanja in spodbujanja ustvarjanja.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

ZAKON ZA REŠITEV VPRAŠANJA PRIKRITIH GROBIŠČ

DELI:
11. 5. 2026, NSi

Vložili smo predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Zadostiti želimo civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina.

Gre za korak, ki priznava osnovno dostojanstvo vsakega človeka. Ocenjujemo, da je nastopil čas, ko bi morala celotna slovenska politika vsem žrtvam vojn izkazati pieteto in tako neobremenjeno s preteklostjo ustvarjati prihodnost.

Ključne rešitve zakona

* Posmrtni ostanki žrtev se pietetno in trajno pokopljejo na pokopališču Žale v Mestni občini Ljubljana.

* 17. maj se razglasi za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja.

* Uredi se analiza DNK in postopek identifikacije žrtev.

* Omogočeno bo iskanje odgovornosti po Kazenskem zakoniku.

Zakon je vložen s podpisi poslanskih skupin NSi, SLS, FOKUS ter SDS in Demokratov.

Celoten zakon je dostopen TUKAJ.


Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

TEDEN NSi: PRVI KORAKI K SPREMEMBAM

DELI:
8. 5. 2026, NSi

Teden je zaznamovalo sprejemanje zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki je prestal drugo branje na pristojnem parlamentarnem odboru, v ponedeljek bo o njem razpravljal Državni zbor.

Kot lahko opazite, razpravo o zakonu v javnosti spremljajo številne neosnovane sodbe in tudi osebne diskreditacije. Naj ponovimo.

Zakon nikomur ničesar ne jemlje!
Ne drži, da bo zakon povzročil javnofinančno luknjo.
Ne drži, da bo posegel v delavske pravice.
Ne drži, da bo amerikaniziral slovensko zdravstvo.
Ne drži, da je zakon za bogate.
Ne drži, da bo povzročil revščino.
Ne drži, da se o zakonu nismo posvetovali s strokovno in zainteresirano javnostjo.
Ne drži, da je zakonodajno-pravna služba Državnega zbora zakon raztrgala.

To so bila tudi osrednja sporočila predstavnikov poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS na seji skupnega odbora. Stališča sta predstavila poslanca Aleksander Reberšek in Janez Cigler Kralj. Reberšek je uvodoma dejal, da “v interventni zakon prinašamo to, kar smo napovedali pred volitvami. Ker so to želeli ljudje.” Dodal je, da je skrajni čas, da začnemo delati za ljudi in jih razbremenimo.



Koalicija razočaranih
Cigler Kralj je o zakonu spregovoril tudi v oddaji 24ur zvečer, kjer je znova zanikal številne neresnice o zakonu. Poudaril je, da ko leve stranke govorijo o zakonu za bogataše, imajo torej za bogataše vse upokojence, ki plačujejo za dolgotrajno oskrbo, a je ne dobijo, vse, ki čakajo na zdravnika in zdravstvene storitve, vse male podjetnike, samozaposlene, mlade družine … “Cenimo ljudi in menimo, da lahko oni s svojim denarjem najbolje razpolagajo.” Ob očitkih o javnofinančni luknji, ki naj bi jo povzročil ta zakon, je Cigler Kralj odvrnil, da je stranke odhajajoče koalicije nenadoma začelo skrbeti za javne finance, ni jih pa skrbelo, ko so tik pred volitvami posegali v plače javnih uslužbencev in ne ko so delili božničnice. “Ko je bil čas za varčevanje, ste brezglavo zapravljali,” je spomnil vodja poslancev NSi, SLS, FOKUS in namignil, da se stranke odhajajoče koalicije glede na svoja ravnanja lahko poimenujejo koalicija razočaranih.

Več lahko preberete TUKAJ.

Kolesa so že napumpana
V podkastu Info360 pa je Cigler Kralj med drugim zanikal očitke, da interventni zakon sprejemamo brez pogovorov in dialoga. Med drugim je pojasnil, da smo se srečali z različnimi ekonomisti in drugimi strokovnjaki, z zainteresirano javnostjo, hkrati pa je sam obiskal tudi sejo Ekonomsko-socialnega sveta, čeprav ni njegov član, a je predstavitev pogledov onemogočil proceduralni zaplet, ki so ga povzročili sindikati: “Pri teh očitkih, ki prihajajo zlasti od sindikatov, sploh ne gre za zakon, gre za preprosto dejstvo, da je na vidiku desnosredinska vlada, ki jim ni po godu. Kolesa so že napumpana.”


Kolegij predsednika Državnega zbora je medtem potrdil, da poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS prevzame vodenje štirih parlamentarnih odborov.

Izhodišča za koalicijsko pogodbo
Stranke, ki se dogovarjajo o sestavi nove desnosredinske vlade, so potrdile izhodišča za koalicijsko pogodbo v mandatu 2026–2030. Gre za stranke SDS, NSi, SLS, FOKUS Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja. Izhodišča so dostopna TUKAJ.

“Zadovoljen sem, da so naša prizadevanja za politični obrat privedla do konkretnih korakov, kot je potrditev izhodišč za pripravo koalicijske pogodbe za obdobje 2026-2030,” je ob tem zapisal predsednik NSi Jernej Vrtovec in nadaljeval: “Razvoj in blaginja Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacija in debirokratizacija. To so temeljne prioritete Koalicije za uspešno Slovenijo in osnova izhodišč za oblikovanje te koalicije. Kot že večkrat povedano, je naša prioriteta vsebina, s tem pa dolgoročna in strateška vizija Slovenije kot države priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega.”

Družbena omrežja NSi
Vabljeni k spremljanju naših družbenih omrežij, kjer objavljamo najnovejše odzive in pobude. Vabimo vas tudi k ogledu podkastov. Pred dnevom Evrope je v podkast V središču prišel evropski poslanec Matej Tonin in komentiral tudi špekulacije, da bo kandidat za obrambnega ministra nove vlade.

Obrisi nove vlade pa so bili iztočnica podkasta Politika in kokice.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

INTERVENTNI ZAKON NIKOMUR NIČ NE JEMLJE

DELI:
7. 5. 2026, NSi

Skupni odbor Državnega zbora, pristojen za obravnavo interventnega zakona za razvoj Slovenije, je v drugem branju dopolnil in potrdil omenjeni zakon. Vsebinsko in procesno izpopolnjeno besedilo bo v ponedeljek v obravnavi na plenarni seji Državnega zbora.

Razpravo so zaznamovale procesne blokade poslancev odhajajoče koalicije, ki so naposled sejo obstruirali. Odhod s seje so pospremili z neprimernimi označbami totalitarnega režima, ki so jih uporabili proti poslancem nekdanje opozicije. Združeni v »koalicijo razočaranih«, ker nimajo več večine v Državnem zboru, so cepetali, da se dogaja diktatura. Pri tem so pozabili, kaj se je v parlamentu dogajalo v minulih štirih letih, ko so se kompleksni zakoni sprejemali po hitrem postopku in na izrednih sejah, hkrati pa se je izvajala sistematična diskreditacija opozicije. Kot je znano, se je NSi v prejšnjem mandatu zaradi takšnih odklonov od zakonodaje, ustave, poslovnika in parlamentarne prakse obrnila tudi na evropske institucije.

Zakon nikomur ničesar ne jemlje
Na poslanske skupine, ki so pripravile interventni zakon, letijo številni očitki, ki so brez osnove, žal pa razprave spremljajo tudi osebne diskreditacije. Veliko je zavajanj, laži in strašenja. Zelo so izražena tudi dvojna merila medijev in pristranskost pri obravnavi predlogov, ki prihajajo iz desnosredinskih strank.

Zakon nikomur ničesar ne jemlje!
Ne drži, da bo zakon povzročil javnofinančno luknjo.
Ne drži, da bo posegel v delavske pravice.
Ne drži, da bo amerikaniziral slovensko zdravstvo.
Ne drži, da je zakon za bogate.
Ne drži, da bo povzročil revščino.
Ne drži, da se o zakonu nismo posvetovali s strokovno in zainteresirano javnostjo.
Ne drži, da je zakonodajno-pravna služba Državnega zbora zakon raztrgala.

Od besed k dejanjem
To so bila tudi osrednja sporočila predstavnikov poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS na seji skupnega odbora. Stališča sta predstavila poslanca Aleksander Reberšek in Janez Cigler Kralj. Reberšek je uvodoma dejal, da “v interventni zakon prinašamo to, kar smo napovedali pred volitvami. Ker so to želeli ljudje.” Dodal je, da je skrajni čas, da začnemo delati za ljudi in jih razbremenimo.

Cigler Kralj je o zakonu spregovoril tudi v oddaji 24ur zvečer, kjer je znova zanikal številne neresnice o zakonu. Poudaril je, da ko leve stranke govorijo o zakonu za bogataše, imajo torej za bogataše vse upokojence, ki plačujejo za dolgotrajno oskrbo, a je ne dobijo, vse, ki čakajo na zdravnika in zdravstvene storitve, vse male podjetnike, samozaposlene, mlade družine … “Cenimo ljudi in menimo, da lahko oni s svojim denarjem najbolje razpolagajo.” Ob očitkih o javnofinančni luknji, ki naj bi jo povzročil ta zakon, je Cigler Kralj odvrnil, da je stranke odhajajoče koalicije nenadoma začelo skrbeti za javne finance, ni jih pa skrbelo, ko so tik pred volitvami posegali v plače javnih uslužbencev in ne ko so delili božničnice. “Ko je bil čas za varčevanje, ste brezglavo zapravljali,” je spomnil vodja poslancev NSi, SLS, FOKUS.

Kaj prinaša interventni zakon?
V interventni zakon za razvoj Slovenije smo med drugim vnesli naslednje ukrepe:

  • Znižanje dohodnine na oddajanje premoženja v najem na 15 % ter v dolgoročni najem za mlade in mlade družine na 5 %.
  • Razvojna kapica (omejitev najvišje osnove za plačilo prispevkov) za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7.500 evrov.
  • Ureditev sistema t.i. normiranih podjetnikov

– Ukinitev omejitev za vstop med normirance za tiste, ki so zaprli svoj normirani s.p.

– Tako kot je veljalo pred ureditvijo iz ZPZR, bo davčna stopnja 20 % za vse zavezance.

– Uvedba stopničaste progresije priznanih normiranih odhodkov, ki pravičneje odraža strukturo

prihodkov ter omogoča stabilnejše poslovno okolje:

»Polni s.p.«

  • normirani odhodki v višini 80 % do 100.000 EUR letnih prihodkov,
  • normirani odhodki v višini 70 % do 120.000 EUR letnih prihodkov,
  • normirani odhodki v višini 40 % do 150.000 EUR letnih prihodkov.

(Meja za vstop in izstop 150.000 EUR)

»Popoldanski s.p.«:

  • normirani odhodki v višini 80 % do 50.000 EUR letnih prihodkov,
  • normirani odhodki v višini 70 % do 70.000 EUR letnih prihodkov.

(Meja za vstop in izstop 70.000 EUR)

  • Ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p., dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci) ter ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence.
  • Uvedba “mikro s.p.” Nižji prispevki za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne plače (cca 18.000 evrov prihodkov). Osnova za plačilo prispevkov se zanje določi v višini 45 % minimalne letne plače namesto 60 % povprečne plače (namesto cca. 650 evrov mesečnih prispevkov bi plačevali cca. 250 evrov).
  • Znižanje DDV

– Na 5 % za 15 osnovnih živil (pšenična bela moka, kruh, testenine, goveje, meso, svinjsko meso, piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor), brezglutenska živila ter gnojila in semena.

– Začasno za 9 mesecev na 9,5 % za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.

  • Možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti (pogodba o zaposlitvi se ob izpolnitvi pogojev za upokojitev prekine, možno pa je skleniti novo).
  • Zakon o zdravstveni dejavnosti

– Odprava prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih.

– Odprava prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki (ponovno se dovoli tudi sklepanje pogodb s s.p.).

– Odprava omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.

  • Začasna neuporaba novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1) do konca leta 2026
  • Odškodninska obveznost delodajalcev glede regresnih zahtevkov ZZZS v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni velja samo, če delodajalec krši predpise s področja varnosti in zdravja pri delu naklepno ali iz hude malomarnosti. Odgovornost delodajalcev za povrnitev škode se omeji na dvajsetkratnik najnižje pokojninske osnove, če je škodni dogodek posledica hude malomarnosti. Če gre za namenoma povzročeno škodo, pa odgovornost delodajalca ni omejena.

Osnovno različico zakona, brez dopolnil, najdete TUKAJ.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

EVROPA POTREBUJE EVROPSKO VOJSKO

DELI:
7. 5. 2026, NSi

Matej Tonin: Če Evropa ne bo zgradila svoje vojske, bo ostala odvisna in šibka

Evropski poslanec Matej Tonin (NSi/EPP) je na srečanju z novinarji v Bruslju predstavil pobudo za dokončno oblikovanje Evropske obrambne unije, ki so jo sopodpisali poslanci iz štirih proevropskih političnih skupin. Pobuda jasno sporoča: Evropa ne more več izgubljati časa z razpravami, medtem ko se varnostne razmere slabšajo.

»Evropa potrebuje evropsko vojsko,« je poudaril Tonin. »Končni cilj obrambne unije je prav to. Glede na sedanje geopolitične okoliščine je to nujno za dolgoročno preživetje Evropske unije in predvsem za njeno relevantnost v globalnem svetu«.


Tonin je opozoril, da je evropska obramba danes razdrobljena, neučinkovita in predraga. »Evropa ima 27 tako imenovanih bonsaj vojsk, majhne, drage in precej neučinkovite. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi Amerika namesto ene močne vojske imela 50 različnih vojsk. Vse to nas stane več, smo manj učinkoviti in težje zavarujemo svoje gospodarske, politične in diplomatske interese,« je dejal Tonin.

Po njegovih besedah mora politika v državah članicah preseči nacionalne okvire. »Poziv smo naslovili predvsem na voditelje držav članic, da gredo iz svojih okvirjev in da na celotno zgodbo gledajo z širše perspektive,« je dodal.


V skupnem pismu poslancev je zapisano, da mora Evropa pohiteti z obrambno unijo, saj nacionalni voditelji zaostajajo že na startu. Podpisniki opozarjajo, da je odvisnost od Združenih držav Amerike nevarna stava, ter pozivajo k nujnemu sprejetju obrambnega omnibus paketa, vzpostavitvi enotnega obrambnega trga in gradnji evropske obrambne unije, ki krepi Nato, a lahko deluje tudi samostojno.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

POTRJENA IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE KOALICIJE

DELI:
5. 5. 2026, NSi

Usklajena so izhodišča za oblikovanje Koalicije za uspešno Slovenijo za mandat 2026–2030

Stranke, ki se dogovarjajo o sestavi nove desnosredinske vlade, so potrdile izhodišča za koalicijsko pogodbo v mandatu 2026–2030. Gre za stranke SDS, NSi, SLS, FOKUS Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja.

Izhodišča v celoti prilagamo v nadaljevanju.

IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE KOALICIJE ZA USPEŠNO SLOVENIJO

Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja potrjujemo izhodišča

za koalicijsko pogodbo za mandat 2026–2030

z namenom oblikovanja politične povezave, ki bo delovala za blaginjo Slovenije

Temeljna izhodišča

  1. Temeljne vsebinske prioritete koalicije so: Razvoj in blaginja Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacija in debirokratizacija. Cilj uresničevanja teh prioritet je oblikovanje Slovenije kot države priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega.
  2. Koalicija bo svoje razvojne politike gradila na ambiciji oblikovanja uspešne Slovenije. Ustvarjamo, da bodo naši zanamci na boljšem, kot smo bili mi. Ustvarjamo stvari, na katere bodo ponosne prihodnje generacije. Ponujamo ambicijo in priložnost. Zagovarjamo prepričanje, da z dobrim delom in trudom lahko uspemo. Želimo oblikovati družbo, v kateri posameznik ne bo odvisen od države, da bo lahko razvijal sebe, gradil na lastni neodvisnosti in samostojnosti. Naš cilj je Slovenija kot visoko razvita, konkurenčna in socialno odgovorna država, ki temelji na znanju, inovacijah, pravičnosti in visoki kakovosti življenja.
  3. Zagovarjamo hitrost razvoja, kakršno je posameznik ali podjetje
    sposobno doseči. Država mora oblikovati spodbudno okolje za vse tiste, ki želijo iti hitreje in višje. Tistim, ki kljub trudu, delu ali zaradi nesrečnih okoliščin spodrsne, pa pomagamo s socialno mrežo. Država vodi postopke za njihovo čimprejšnjo reaktivacijo in čimprejšnji povratek na trg dela. Država mora ustvarjati pogoje za uspeh posameznika, ne pa nadomeščati njegove pobude; socialna politika pa mora zagotavljati varnost tistim, ki jo resnično potrebujejo. Naš cilj je država, ki spoštuje dostojanstvo vsakega človeka: ki vsakomur omogoča, da v varnem okolju razvija svoje talente in ustvari družino, ter pomaga tistim, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti ne zmorejo sami poskrbeti zase.
  4. Delo ni socialna, temveč razvojna in gospodarska kategorija, s katero se ustvarja blaginja in posledično financira socialne storitve. Brez produktivnosti in uspešnega gospodarstva ni socialne države, brez socialne države ni skladnega razvoja, zato bomo investirali v socialni dialog.
  5. V ospredje ne postavljamo zgolj minimalne plače, ampak svoje napore usmerjamo v to, da bi bila plača vseh zaradi večje produktivnosti višja. Zagovarjamo meritokracijo in plačilo po delu in rezultatih dela. Ni napredka brez konkurence.
  6. Namesto dodatnih obdavčitev vseh, ki so varčevali in vlagali v lastna stanovanja in hiše, bomo z debirokratizacijo, decentralizacijo in jamstveno stanovanjsko shemo za mlade ustvarjali pogoje, v katerih si lahko čim več posameznikov zgradi lastno streho in lasten dom.
  7. Zagovarjamo razumne politike varovanja okolja, ki omogočajo tako blaginjo kot zdrav naravni življenjski prostor ter povečujejo energetsko suverenost države.
  8. Temelj razvojne politike je ustvarjanje ugodnejših pogojev za domače
    gospodarstvo in spodbujanje tujih naložb, kar edino na koncu prinese tudi več denarja za plače, za kvalitetne in dostopne javne storitve in druge skupne potrebe sodobne razvite družbe.
  9. Koalicija bo posebno pozornost namenila kakovostnemu, dostopnemu in sodobnemu izobraževanju na vseh ravneh ter spodbujanju vseživljenjskega učenja kot temelju razvoja. Sistematično bomo krepili razvoj kadrov v povezavi z gospodarstvom ter ustvarjali pogoje za zadrževanje domačih talentov in vračanje slovenskih strokovnjakov iz tujine.
  10. Zagotavljali bomo visoko raven energetske varnosti z zanesljivimi in razpršenimi viri ter krepili energetsko samostojnost države.
  11. Preko načela, da mora denar iz javne zdravstvene blagajne slediti pacientu, bomo zagotavljali dostopno, kakovostno in učinkovito zdravstveno varstvo za vse državljane. Z učinkovitimi ukrepi bomo skrajševali čakalne dobe in izboljševali organizacijo javnega zdravstvenega sistema.
  12. Zagovarjamo decentralizacijo in finančno samostojnost občin, ki so skupaj s slovenskim gospodarstvom ključen dejavnik stabilnosti v državi. Številne enote državne administracije in sedeže oziroma dele ministrstev bomo razmestili po različnih slovenskih regijah. Decentralizacija države bo eden ključnih razvojnih vzvodov s težnjo po vzpostavitvi močnih regij, ki bodo imele izvirne pristojnosti in vire ter s tem tudi odgovornost za svoj razvoj.
  13. Oblikovali bomo vitko državo, manjšo in učinkovito administracijo, z digitalizacijo in uporabo umetne inteligence zagotovili bolj kvalitetne storitve javne uprave ter vpeljali nagrajevanje po delu in uspešnosti, kar spodbuja ustvarjalnost in višjo produktivnost. Odpravljali bomo birokratske ovire. Gradili bomo sproščeno Slovenijo, ki ne bo temeljila na predpisih, ampak na zdravem razumu in zdravi tekmovalnosti ter odgovornosti.
  14. Koalicija bo usmerjala reforme na tiste ukrepe in področja, ki izboljšujejo položaj in življenje ljudi.Za nas so pomembne vse pravice in pravice vseh. Tako manjšine kot večine. Enakost pravic je temelj skupnega sožitja v dobro družbe.
  15. Družina je temeljna celica družbe, domovina Slovenija je naš skupen dom. Svojo domovino cenimo. Cenimo našo kulturo in tradicijo. Hvaležni smo našim prednikom za ustvarjeno. Spoštljivi smo do njihovih naporov in njihovih žrtev. Prizanesljivi smo do njihovih dejanj, saj enak odnos pričakujemo tudi od naših potomcev.
  16. Koalicija zgodovino našega naroda in države sprejema takšno, kot je. V ospredje bomo postavljali tiste zgodovinske dogodke, ki so nas združevali in ne tistih, ki so nas razdvajali. Gradili bomo na družbenih temeljih, ki nas povezujejo. Cenimo vsakega posameznika, ki se je v prejšnjem stoletju uprl kateremu koli totalitarnemu režimu. Obsojamo vse zločine, ne glede na to, s katero ideologijo so se skušali upravičiti. Zavedamo se, da samostojne Slovenije in slovenske države zagotovo in dokazano ne bi bilo brez slovenske osamosvojitve, ki je narod združila. Vrednote slovenske osamosvojitve so zato vrednotno središče slovenskega naroda in države ter temelj, na katerem samostojna Slovenija stoji. Ne njem ne branimo preteklosti, ampak gradimo prihodnost.
  17. Rešitev za demografski problem Slovenije in Evrope ni v priseljevanju, ampak v dvigu blaginje, učinkovitejšem delovanju vseh podsistemov v državi, večjemu veselju do življenja ter povečanju rodnosti. Slovensko družino postavljamo v ospredje kot temeljno celico družbe. Družina z otroki je za narod in državo z nacionalnega in tudi ekonomskega vidika investicijski projekt za prihodnost in ni del socialne politike.
  18. Korupcija razkraja družbo. Draži javne storitve, ruši zaupanje državljank in državljanov v institucije države in uničuje okolje zdrave konkurence ter družbenega razvoja. Koalicija bo zato vzpostavljala ničelno toleranco do korupcije ter oblikovala steber prioritetnega pregona in zatiranja korupcije in organiziranega kriminala. V okviru tega stebra bo vzpostavila neodvisen in celovit sistem institucij za zatiranje korupcije in organizirane kriminalitete, ki jih omogočata slovenska ustava ter evropsko pravo.
  19. Koalicija bo ponudila vsem parlamentarnim strankam sodelovanje v okviru partnerstva za uspešno Slovenijo. Organizirala bo Konvencijo o prihodnosti Slovenije s ciljem določitve razvojnih prioritet države za naslednja tri desetletja.
  20. Politike koalicije bodo temeljile na merljivih ciljih, odgovornosti nosilcev odločitev in rednem spremljanju rezultatov.

 

 

PREBERITE ŠE

TEDEN NSi: ČAS JE ZA RAZVOJNI OBRAT SLOVENIJE

DELI:
30. 4. 2026, NSi

Poslanci poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS so aktivno sodelovali v plenarnih razpravah o zakonu o vladi, ki ga je pripravila SDS in število ministrstev krči na 14, ter o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki smo ga v proceduro vložili prav mi, skupaj s poslanskima skupinama Demokratov in Resnice. Zakon o vladi je bil sprejet in v kratkem stopa v veljavo. Interventni zakon pa pred uveljavitvijo čakata še dva koraka, ko je pričakovati tudi kakšno dopolnitev za čim bolj življenjske rešitve.

Pri zakonu o vladi smo poudarili učinkovitost, ki se povečuje z manjšanjem števila ministrstev. Zmanjševanje birokracije in administrativnih stroškov, hkrati pa manj prelaganja odgovornosti in pristojnosti, prinaša več koristi za ljudi.

V razpravi o interventnem zakonu so poslanci NSi, SLS, FOKUS izpostavljali dobre rešitve iz interventnega zakona:

– nižji DDV na osnovna živila in del energentov,
– boljši pogoji za normirance,
– uvedba študentskega in mikro espeja,
– polni plača in pokojnina za zaposlene upokojence,
– odprava omejitev dela zdravnikov,
– razvojna kapica,
– nižja dohodnina za oddajanje premoženja v najem, dodatno znižana za oddajanje mladim,
– ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske espeje,
– zamrznitev zakona o gostinstvu,
– spremembe pri regresnih zahtevkih ZZZS.

Celoten zakon je dostopen TUKAJ.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec je izpostavil nujnost razvojnega obrata države po štirih letih temačnega obdobja vlade Roberta Goloba, ki je zatirala delavne in uspešne ljudi ter gospodarstvo.


Poslanka Marjeta Šmid je pozornost posvetila regresnim zahtevkom, celovito je rešitve iz zakona predstavil poslanec Aleksander Gungl. Poslanec Srečko Ocvirk pa je pripomnil, da je pogled nekaterih na zakon drugačen od našega, ker so vajeni predvsem zapravljati, ne pa ustvarjati.


Odmevala je razprava poslanca Aleksandra Reberška, ki se je slikovito zoperstavil zavajanjem Levice in Svobode. Kot ključni očitek proti našemu interventnemu zakonu sta poslanski skupini namreč uporabili sintagmo “zakon za bogataše”.

Levo propagando Levice in Svobode je zatrl tudi vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Nova Slovenija (NSi) (@novaslovenija)

Podpredsednik NSi in vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS Cigler Kralj je aktualno dogajanje komentiral tudi v večernih oddajah Odmevi in 24 ur, kjer je poudaril pomembnost interventnega zakona za razvoj Slovenije po štirih letih vlade Roberta Goloba. Opozoril je na rešitve, ki bodo izboljšale življenje vseh prebivalcev – od mladih do upokojencev, od zaposlenih do malih podjetnikov … Povedal je tudi, da skladno z napovedmi predsednika SDS Janeza Janše pričakujemo izhodišča koalicijske pogodbe. Kot je znano, je namreč napovedal, da bodo izhodišča prejeli v strankah, ki bodo podprle zakon o vladi.

Veliko pozornosti je pritegnil nastop poslanca Reberška na seji skupnega odbora, ki je obravnaval zakon o vladi – dan pred plenarno sejo. Zoperstavil se je zavajanju Levice, ki po njegovih besedah povzroča delitve med državljani s tem, ko hujska proti uspešnim ljudem in gospodarstvu.

Vabljeni tudi k spremljanju našega Youtube kanala, kjer so na voljo aktualne vsebine, vključno z zanimivimi podkasti. Ta teden je bil v podkastu V središču gost predsednik Mlade Slovenije David Tomažin. Beseda je tekla o študentskem espeju, volilni izbiri mladih, pa tudi o delu Mlade Slovenije, ki je prejšnji teden praznovala 25-letnico.


Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

KRŠČANSKE VREDNOTE OSTAJAJO TEMELJ EVROPE

DELI:
25. 4. 2026, NSi

Matej Tonin v Vatikanu na avdienci pri papežu Leonu XIV.: Krščanske vrednote ostajajo temelj Evrope

Evropski poslanec Matej Tonin se je v okviru študijskih dni politične skupine EPP v Rimu udeležil avdience pri papežu Leonu XIV. Srečanje je potekalo v Vatikanu in predstavlja pomemben poudarek dvodnevnega razmisleka o prihodnosti Evrope ter vlogi krščanstva v njej.

Matej Tonin je ob tem poudaril, da Evropska unija izhaja iz izkušenj druge svetovne vojne in temelji na krščanskih vrednotah: »Iz pepela 2. svetovne vojne je zrasla EU na temeljih krščanskih vrednot. Naloga kristjanov je, da aktivno sooblikujemo našo družbo in si prizadevamo za uveljavitev naših vrednot.«

Papež Leon XIV.: Politika kot služenje skupnemu dobremu
Papež Leon XIV. je v nagovoru evropskim poslancem poudaril, da je evropski projekt nastal iz želje po miru, sodelovanju in preseganju delitev, pri čemer so pomembno vlogo odigrali krščanski demokrati, navdihnjeni z vero. Izpostavil je, da mora biti temelj politike prizadevanje za skupno dobro: politično delovanje je po njegovih besedah lahko »najvišja oblika ljubezni«, saj je usmerjeno k dobrobiti vseh ljudi.

Sveti oče je opozoril tudi na nevarnosti ideologij, ki izkrivljajo resničnost in ljudi podrejajo lastnim ciljem, ter poudaril, da mora politika ohranjati stik z ljudmi. Državljani po njegovih besedah niso pasivni prejemniki odločitev, temveč aktivni soustvarjalci družbe. Prav pristni odnosi med izvoljenimi predstavniki in ljudmi so ključni za premagovanje populizma in elitizma.

Posebej je izpostavil pomen krščanske dediščine Evrope ter odgovornost politikov, da evangeljske vrednote uresničujejo v konkretnih odločitvah. Ob tem je opozoril tudi na aktualne izzive Evropske unije, kot so dostojno delo, demografski izzivi, migracije ter razvoj umetne inteligence, ter poudaril potrebo po celostnem in neideološkem pristopu.

Nagovor je sklenil z mislijo, da mora svoboda temeljiti na resnici ter vključevati spoštovanje verske svobode, svobode misli in vesti.

Krepitev vere in odgovornosti za skupno dobro
Po besedah Mateja Tonina je bila avdienca pri svetem očetu tudi trenutek osebne poglobitve: »V tišini, molitvi in duhovni opori svetega očeta smo poglobili našo vero in zavezanost najvišjemu dobremu za vse ljudi.«

Svoboda veroizpovedi kot ključna evropska vrednota
Tonin je posebej izpostavil tudi pomen zaščite verske svobode in opozoril na nujnost odločnega ukrepanja proti preganjanju kristjanov po svetu: »Hkrati moramo narediti vse, da ustavimo preganjanje kristjanov po svetu in dosledno zagovarjamo svobodo veroizpovedi.«

Srečanje z odposlanko za versko svobodo
V okviru študijskih dni se je srečal tudi s posebno odposlanko EU za svobodo veroizpovedi Mairead McGuinness. Njeno delo je označil kot navdihujoče: »Odločnost, jasne vrednote in globoko sočutje do vseh preganjanih kristjanov nas navdaja z upanjem.«

Razmislek o prihodnosti Evrope
Študijski dnevi skupine EPP v Rimu so bili namenjeni razpravi o prihodnosti Evrope, njeni identiteti ter vlogi krščanskih vrednot v sodobni družbi. Ob robu srečanja so evropski poslanci razpravljali tudi o odgovornosti Evrope v svetu ter pomenu dialoga, miru in verske svobode kot temeljnih stebrov evropskega načina življenja.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

 

PREBERITE ŠE

TEDEN NSi: PRIHAJA RAČUN ZA PREDVOLILNE BONBONJERE

DELI:
24. 4. 2026, NSi

Teden je minil v znamenju tipanj o možnostih sestave desnosredinske vlade. Tudi začel se je s preverjanjem predsednice republike, ali kateri od mandatarskih kandidatov lahko zbere potrebnih 46 glasov za izvolitev in oblikovanje vlade. Posveta se je udeležil vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS Janez Cigler Kralj, ki je poudaril, da je 9 glasov poslanske skupine na voljo mandatarju, ki bo oblikoval desnosredinsko vlado.

Sredi tedna je zaokrožil predlog zakona o vladi, ki ga je pripravila SDS in predvideva 14 ministrstev oziroma 15 resorjev skupaj z uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po naši prvi oceni so resorji smiselno združeni, prav tako se nam zdi prav, da se obseg ministrstev krči, saj to zagotavlja večjo operativnost vlade. Državni zbor bo o zakonu glasoval sredi prihodnjega tedna.

Zakon za bogate?
Vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS in podpredsednik NSi Janez Cigler Kralj je bil gost večernih oddaj Odmevi in 24 ur zvečer, kjer je izpostavil doprinos rešitev iz interventnega zakona, ki je v javnosti naletel na številne odzive. Odzval se je tudi na zavajanja, ki prihajajo še zlasti iz strank levega političnega pola, kot sta Gibanje Svoboda in Levica. Interventni zakon so označili za zakon za bogate, tako da se sprašujemo, ali so nemara zanje bogataši upokojenci, kmetje, študenti, espeji … Tem je interventni zakon tudi namenjen. Gre za večino državljanov, ki jih odhajajoča vladajoča garnitura s takšnimi besedami zmerja in podcenjuje. Obenem svari pred finančnimi posledicami zakona, zamolči pa, kaj je sama počela z javnimi financami minula štiri leta, ko je delila socialne odpustke in predvolilne bonbonjere – od božičnic do plač v javnem sektorju. S svojim ravnanjem je povzročila za milijardo luknje v proračunu samo v prvih mesecih letošnjega leta, na besno trošenje in nepremišljene ukrepe opozarja tudi fiskalni svet.

Poslanca poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS Cigler Kralj in Iva Dimic sta na seji skupnega odbora opozorila na stranpoti odhajajoče vlade Roberta Goloba, ki se kažejo v težki javnofinančni sliki in slabšem položaju oziroma življenjskem standardu ljudi. Dimic je med drugim opozorila, da se je pod Golobovo vlado ustvaril vtis, da je treba ogroziti vsakega, ki je uspešen in ki služi. »To je v naši državi greh,« je dejala. Cigler Kralj je medtem problematiziral divje kadrovanje v javni upravi tik pred iztekom mandata Golobove vlade, s čimer skrbi za zaposlovanje sebi lojalnih kadrov. Zanimali so ga tudi učinki plačne reforme, ki je – kot kaže – ena glavnih povzročiteljic javnofinančne luknje.

25 let Mlade Slovenije
Čestitamo Mladi Sloveniji za četrt stoletja! 21. aprila 2001 je svojo zgodbo začela valilnica krščanskodemokratskih političark in politikov, ki vse od takrat tudi pomembno prispeva k soustvarjanju družbeno-političnega prostora doma in na tujem.

Hvala vsem, ki ste v preteklosti s pogumom, idejami in predanostjo gradili našo skupnost. Vsak korak, vsaka pobuda in vsako novo prijateljstvo je napisalo zgodbo, ki jo poznamo danes.

Ta zgodba ni samoumevna. Je rezultat dela, odgovornosti in vere v skupno dobro vseh, ki ste jo živeli ali podpirali.

Zdaj je čas, da to zgodbo pišemo mi. Z enako odločnostjo, z jasnimi vrednotami in z zavedanjem, da prihodnost ni dana, ampak ustvarjena.


Ste vedeli, da so z Mlado Slovenijo rastli tudi danes uveljavljeni politiki Nove Slovenije, kot so predsednik Jernej Vrtovec, prejšnji predsednik Matej Tonin, pa recimo poslanec Aleksander Reberšek?


Novo vodstvo NSi Majšperk in NSi Makole
Občinski odbor NSi Majšperk ima novo vodstvo. Čestitke novemu predsedniku Roku Kacijanu, podpredsednici Branki Vedlin ter tajnici Janji Dežmarić Zolar. Zahvala pa gre dosedanjemu predsedniku Janezu Vedlinu, da je v vseh letih zgradil zares lep občinski odbor. Mlado vodstvo bo pognalo veter v jadra. Veselimo se novih podvigov in jesenskih lokalnih volitev!

Novo vodstvo ima tudi občinski odbor NSi Makole. Za predsednika je bil izvoljen Aleksander Kavkler, za podpredsednico Danica Skerbiš in za člana Metod Gril.

Novi poslanci se predstavijo
Novi poslanec NSi, SLS, FOKUS Srečko Ocvirk je bil gost našega podkasta V središču. Beseda je tekla od kmeta z motiko do lokalne hrane v šolah, od sprehajalcev, ki se pritožujejo zaradi previsoke trave, do informacijske avtoceste. Kje je v vsem tem Melanija Trump?



Politika in kokice: Kdo bo plačal Golobove račune?
Tiste, ki bodo sestavili novo vlado, čaka težko delo. Štiri leta vladanja Roberta Goloba je minilo v znamenju številnih škodljivih ukrepov, slabega dela in pa v zadnjem obdobju deljenja predvolilnih bombončkov, ki so dodobra izpraznili državno blagajno. Prišel je trenutek, ko bo treba plačati račune.

V začetku tedna smo se z žalno sejo poklonili pokojnemu častnemu članu dr. Ivanu Reberniku. Naj počiva v miru.


Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

PREBERITE ŠE

KOMISARKA MARTA KOS NAJ POVE RESNICO

DELI:
24. 4. 2026, NSi

Preteklost trka na vrata Bruslja: Tonin zahteva resnico od komisarke Kos

Evropski poslanec Matej Tonin je na seji Odbora za zunanje zadeve (AFET) v Evropskem parlamentu odprl vprašanje, ki v zadnjih tednih odmeva tako v Sloveniji kot širše v evropskem prostoru. Komisarko Marta Kos je javno pozval, naj se odkrito sooči z novimi razkritji iz knjige raziskovalca arhivov Igorja Omerze.

Tonin: brez soočenja s preteklostjo ni zaupanja
V svojem nastopu je Tonin poudaril, da je sam trden podpornik širitve Evropske unije, vendar opozoril, da je prav zaupanje v institucije ključno za uspeh tega procesa. Komisarka Kos ima pri tem pomembno vlogo, zato bi morala po njegovem mnenju jasno odgovoriti na vprašanja, povezana z njeno preteklostjo. »V balkanski regiji obstajajo številni dokumenti iz preteklosti, ki lahko postanejo orodje političnih pritiskov. Prav zato bi bilo bolje, da se z njimi odkrito soočite,« je dejal Tonin in dodal, da enostavni odgovori v slogu »to ni problem« niso dovolj.

Brez odgovorov tudi tokrat
Komisarka Marta Kos tudi na tej seji ni podala konkretnih odgovorov na vprašanja glede svoje preteklosti in delovanja v Nemčiji. Poslanec Matej Tonin je po zaključku poudaril, da so »naša vprašanja ostala brez odgovora« ter opozoril, da takšen pristop ne krepi zaupanja v evropske institucije.

Svojo oceno nastopa komisarke je sklenil z besedami: »mnogo bolje bi bilo, da bi o tem odkrito spregovorila. Preteklost in dokumenti namreč ne bodo nikamor izginili. Vse to lahko resno škodi njenemu delu in tudi širitvenemu procesu EU.«

Nova razkritja v knjigi “Komisarka”
Razpravo je dodatno spodbudila nedavno predstavljena knjiga Igorja Omerze z naslovom Komisarka, v kateri avtor na podlagi arhivskih dokumentov obravnava delovanje nekdanje jugoslovanske tajne politične policije Udba (SDV) in domnevno vlogo Marte Kos v tem sistemu. Po navedbah iz knjige naj bi arhivski dokumenti kazali, da je bila Kos v evidencah zavedena kot vir in kasneje sodelavka z določenimi kodnimi imeni. Avtor izpostavlja tudi njeno zaposlitev na radiu Deutsche Welle v Kölnu, ki naj bi bila po njegovih ugotovitvah povezana z delovanjem takratnih struktur. Omerza opozarja, da je bil velik del arhivov uničen, vendar naj bi tudi ohranjeni dokumenti dovolj jasno kazali na način delovanja sistema in posameznikov v njem.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

 

 

PREBERITE ŠE

PREDLAGAJ DONIRAJ VČLANI SE