Ženska zveza NSi nasprotuje vladnemu predlogu Družinskega zakonika

DELI:
06.03.2017, NSi

V nadaljevanju obljavljamo izjavo za javnost predsednice Ženske zveze NSi Mojce Kucler Dolinar glede vladnega predloga Družinskega zakonika: Nesprejemljiva sprememba pojmovanja družine

“Ženska zveza Nove Slovenije – krščanskih demokratov (ŽZ NSi) nasprotuje predlogu Družinskega zakonika, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo predložila Vlada RS. Zdi se, kot da različni predlagatelji od leta 2012 naprej, ko so državljani na referendumu o Družinskem zakoniku z veliko večino zavrnili poskus spremembe definicije družine, kar tekmujejo, komu bo najprej uspelo popolnoma razvrednotiti zakonsko zvezo in družino kot temeljna postulata naše družbe.

Decembra 2015 smo volivci na referendumu ponovno jasno povedali, da ima v Sloveniji tradicionalna družina še vedno nedotakljivo vrednost in spoštovanje. Kljub temu je poslanec Jani Moderndorfer komaj nekaj mesecev po tem poskusil s predlogom Zakona o partnerski zvezi, zdaj pa mu sledi Vlada RS z novim predlogom Družinskega zakonika.

Predlog zakonika spreminja temeljno pojmovanje družine: »Družina je življenjska skupnost otroka z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.« Gre torej za enako definicijo, kot je bila leta 2012 na referendumu zavrnjena!

Tako široka definicija dopušča pojmovanje družine tudi zgolj kot skupnost otroka z eno odraslo osebo (katerokoli, pri tem je pomembno le, da ta oseba fizično skrbi za otroka), ki ni starš. Naravna družina ni več vrednota, ki bi uživala posebno varstvo. Biološki, torej reproduktivni vidik ni več pomemben in samo vprašanje časa je, kdaj in kaj bo prinesla prva novela tega zakona. Vsekakor bo šla v smeri nadaljnje relativizacije pomena tradicionalne (biološke) družine.

Zato v ŽZ NSi menimo, da bi moral tudi Družinski zakonik ohraniti sedanje pojmovanje zakonske zveze in družine ter njuno poslanstvo v slovenski družbi, ki ohranja človekovo bit. Obe kategoriji morata imeti zagotovljeno posebno zakonsko varstvo, saj gre za dve ustavno varovani kategoriji.

Predlog zakona sicer prinaša tudi nekaj izboljšav, predvsem glede posvojitev, rejništva in skrbništva, kjer bodo ti postopki iz centrov za socialno delo preneseni v pristojnost sodišč. A tudi na tem področju ostajajo odprta vprašanja: kako bodo sodišča glede na siceršnje zaostanke to zmogla? Se bodo sodni zaostanki na ta račun povečevali? Sodniki sami izpostavljajo vprašanje ali so za te postopke usposobljeni glede na to, da gre za mladoletne osebe in zelo občutljivo poseganje v njihovo ranljivo osebnost. Bodo zaradi tega sodišča potrebovala več izvedencev te stroke?

Opozarjamo še na eno, morda na videz nepomembno spremembo: pri posvojitvah otrok ne bodo imeli prednosti več zakonci, torej mož in žena, ki sta sklenila zakonsko zvezo – v tem postopku bosta izenačena z zunajzakonskima partnerjema. Zdaj imata zakonca pri posvojitvah prednost, po predlogu Družinskega zakonika pa ne več.

Ostaja temeljno vprašanje: Bomo kot družba dopustili, da nam manjšina po majhnih korakih vsiljuje svoja prepričanja, ki temeljijo na povsem drugačnem razumevanju osnovne celice naše družbe in katerih škodljive posledice se že kažejo? Drugače misleči namreč svojega cilja niti ne skrivajo več. Ko bodo po načelu postopnosti uveljavili pravico istospolnih partnerjev do posvojitev otrok in pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo, bo svet njihov.

In to ne glede na jasno izraženo voljo državljanov Republike Slovenje na dveh referendumih.”