Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev dobro zaživel in prinaša pozitivne rezultate
Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je razpravljala o uresničevanju zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je Državni zbor na pobudo NSi sprejel pred skoraj letom dni. Kot je bilo razvidno iz razprav prisotnih se zakon v praksi prinaša pozitivne rezultate in komisiji vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč nudi dobro osnovo za nadaljnje delovanje.
Predsednik omenjene komisije Jože Dežman je dejal, da verjame, da je po 25 letih čas za nova vprašanja in pregled opravljene poti. »Vprašanja, ki so pred nami, niso enostavna. Za identifikacijo žrtev je prvo izhodišče zakonodaja, ki bi jo morali sprejeti,« je dejal in izpostavil, da je v teh letih bilo kar nekaj narejenega na tem področju. Z novim zakonom o prikritih vojnih grobiščih pa se po njegovi oceni odpirajo možnosti za nadgradnjo sedanjega stanja. Dežman je še izpostavil, da ima ta tematika podporo najvišjega političnega vrha oz. predsednika vlade Mira Cerarja in predsednika republike Boruta Pahorja, česar doslej ni bilo. Zdi se mu prav, da izkoristijo ponujeno roko, je še dodal.
Ljudmila Novak je uvodoma izrazila je zadovoljstvo, da komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč lahko svoje poslanstvo opravlja naprej in da ji je vlada namenila zadostna sredstva za delo. Prav tako se je posebej zahvalila Pavlu Jamniku, Mitji Ferencu, Jožetu Dežmanu in vsem ostalim, ki so s strokovnimi nasveti in dolgoletnimi izkušnjami sodelovali pri pripravi novega zakona.
Ljudmila Novak: Potrebujemo še zakon, ki bi omogočal DNK identifikacijo žrtev
Predsednica NSi je še dejala, da bi bilo koristno sprejeti zakonodajo, s katero bi imeli podlago za DNK identifikacijo žrtev. »Žal nimamo ustreznega zakona, ki bi urejal shranjevanje vzorcev DNK. To je zaenkrat žal omogočeno le policiji in prav bi bilo, da bi to ustrezno spremenili. Kljub temu si ne gre delati iluzij, da bi v teh masovnih grobiščih zanesljivo prepoznali vse žrtve, saj za to enostavno ni dovolj podatkov,« je dejala.
Izpostavila je tudi, da je zelo pomembno, da se tragična poglavja slovenske polpretekle zgodovine ustrezno predelamo in da ljudje, ki lahko prispevajo k pomiritvi in narodni spravi s svojim delovanjem to tudi storijo. »Želim si, da bi po 70-ih letih od konca druge svetovne vojne naš dialog povzdignili na višji nivo in da se temo povojnih pobojev ne bi več zlorabljalo za različne druge namene,« je v svoji razpravi še opozorila predsednica NSi.
Kaj je bilo strojeno in kaj načrtujejo za tekoče leto, pa je članom komisije in gostom predstavil Kot je prisotnim na seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti, je lani sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih uredil postopke odkrivanja takih grobišč, njihovo označevanje in vpis v register ter dokončen dostojen pokop. Pristojnost za varstvo teh grobišč pa daje gospodarskemu ministrstvu.
Komisija načrtuje ureditev približno 70 prikritih grobišč
Za leto 2016 in 2017 je tako ureditev teh grobišč zagotovljenih tudi 500.000 evrov in prav toliko za leto 2017. Vlada RS je 21. marca potrdila tudi delo komisije, finančni načrt in program dela za leto 2016, kjer se načrtuje ureditev približno 70 prikritih vojnih grobišč, za kar si je prav z omenjenim zakonom močno prizadevala Poslanska skupina NSi.
Komisija je na koncu odločala o sklepih, med drugim tudi, da vladi predlagajo dopolnitev 13. člena zakona o prikritih vojnih grobiščih z uvedbo rednega poročanja pravosodnih organov, tožilstva in policije o poteku preiskav najdenih žrtev, a večina sklepov ni podprla.
Sejo si lahko v posnetku lahko ogledate TUKAJ.