Zgodovinski predlog zakona NSi o osebni asistenci dokončno sprejet

»Predlog NSi o osebni asistenci prinaša invalidom večjo vključenost v družbo in večje dostojanstvo,« je v imenu predlagateljev na seji Državnega zbora dejala poslanka NSi Iva Dimic, ki je spomnila tudi na to, da bo čim prej treba urediti tudi zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami in dolgotrajno oskrbo. Velika večina poslancev je na seji predlogu NSi izrekla podporo.

O predlogu, ki bi invalidom s potrebo po pomoči druge osebe omogočil neodvisno življenje, so poslanci že decembra opravili prvo obravnavo. Predlog se osredotoča na uporabnike, ki živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe. Upravičenci do osebne asistence bi bili po predlogu invalidi v starosti od 18 do 65 let, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti za samostojno osebno in družinsko življenje, pri vključevanju v okolje, izobraževanje in zaposlitev. Za tiste, ki bi jih prizadela invalidnost po 65 letu, pa se predvideva vključenost v sistem dolgotrajne oskrbe.

Celoten predlog zakona si lahko preberete TUKAJ.

Matej Tonin: Politika je malokdaj enotna, zato gre za zgodovinski trenutek

»Čeprav nekatere v današnjih razpravah motijo nekoliko bolj visokoleteče besede, bi jaz kljub vsemu rekel, da gre za zgodovinski trenutek. Ta politika v tem Državnem zboru je namreč malokdaj enotna in če danes bo, je to zagotovo dober rezultat in neka pozitivna stvar,« je v uvodu svoje razprave dejal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin.

Omenil je, da se je v preteklosti odzval na vabilo invalidnih organizacij, da bi en dan preživel kot osebni asistent. »In stvari, ki se nam zdijo popolnoma samoumevne, so za določene naše državljane brez osebne asistence nedostopne. In, ko vidiš in doživiš, začutiš vse te stvari, potem se ti vse skupaj postavi v neko novo luč in se začneš spraševati, če smo res tako nečuteča družba, da za pomoči potrebne v tej družbi ne poskrbimo ustrezno. Tudi meni so se začela postavljati vprašanja, če je denar za vse mogoče neumnosti, zakaj ga potem ni za osebno asistenco? Ker vedno sta bila dva razloga, zakaj zakon o osebni asistenci ni sprejet. Eno so bile finančne posledice in drugo je bilo, da zakon ni bil usklajen z vsemi invalidskimi organizacijami in da ima še druge pomanjkljivosti,« je pojasnil Tonin in dodal, da pa je tokrat pred poslanci zakon, ki je dejansko najbolj usklajen do sedaj.

Glede na razprave Združene levice, ki je trdila, da je zakon kljub ni dovolj dober, pa je to Tonin dejal: »Nam ni bil cilj, da tukaj v parlamentu lepo nastopimo, kaj lepega povemo in povemo, da se zavzemamo za pravico vseh. Naš cilj je bil, da ta zakon ugleda luč sveta, da je sprejet in da bo imel za končne posledice neko izboljšanje življenja tistih naših državljanov, ki to pomoč potrebujejo. In tudi v tem smislu smo ta zakon pisali in ga naredili v nekih realnih okvirjih.«

Ljudmila Novak: Poznam stiske invalidov in njihovih družinskih članov

Predsednica NSi Ljudmila Novak je v svoji razpravi izrazila zadovoljstvo, da zakon o osebni asistenci uživa široko podporo in dodala, da je v preteklosti kar 18 let delala z gibalno oviranimi srednješolci, zato pozna tudi marsikatero osebno zgodbo in ve za izgorelost staršev ali družinskih članov, ki so skrbeli za svoje otroke.

»Poznala pa sem tudi stisko, ko se je bližal konec šolskega leta, ko so se spraševali kam potem. Ali ostati doma ali iti v neko inštitucijo, po navadi so bili to domovi za ostarele, ker pač za takšno populacijo ni bilo ustreznih, primerih prostorov. Velikokrat je prišlo to na plano. Pa so si tako želeli, saj veste mladi, tudi tisti, ki so zdravi in doma si želijo svobode, da imajo malo svojega prostora, da lahko sami razpolagajo s časom, nekdo, ki pa je priklenjen na voziček, ki pravzaprav vedno potrebuje pomoč, pa še toliko bolj hrepeni po neki večji samostojnosti,« je še pojasnila predsednica NSi se za pripravo zahvalila strokovnemu odboru NSi ter tudi ministrstvu in poslancem, ki rešitve v korist invalidov podpirajo.