Vladna koalicija zavrnila predloge NSi za ostrejšo azilno zakonodajo

DELI:
11.02.2016, NSi

poslanci5_anpe_090715Parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je danes med drugim obravnaval spremembe azilne zakonodaje. NSi je pri tem predlagala zaostritev kriterijev za pridobitev mednarodne zaščite oz. azila in tudi omejitev števila sprejetih beguncev na 5000 ljudi.

Kot je pojasnil Jernej Vrtovec gre pri tem za število beguncev oziroma azilantov, za katere bi Slovenija na nek krajši rok lahko poskrbela. »Na dolgi rok pa je tudi ta števila previsoka, saj odpira marsikatero varnostno vprašanje kot tudi vprašanje zmožnosti slovenske države. Ko govorimo o številki 5000, imamo seveda v mislih dejstvo, da se bodo begunci po končanju vojne v Siriji lahko vrnili na svoje domove. In tudi pri tem jim bomo kot EU morali pomagati,« je v razpravi dejal Vrtovec in dodal, da je pri spremembi azilne zakonodaje treba upoštevati tudi varnostni vidik naših državljanov. »V NSi zagovarjamo zaostritev azilne zakonodaje, ker ne želimo, da Slovenija postane v tej migrantski krizi žep,« je še pojasnil.

Ker vladni predlog ni vseboval jasne določitve roka, v katerem mora oseba zaprositi za azil, je NSi pripravila tudi amandma, ki določa 5 dnevni rok, v katerem morajo osebe tretjih držav ali osebe brez državljanstva dejansko vložiti prošnjo za azil, sicer to pravico izgubijo. O pravici do azila mora biti odločeno v roku enega leta, prosilec pa ima zatem še pravico do prošnje za podaljšanje tega roka. Kot je dejal Jernej Vrtovec je ta predlog usmerjen predvsem v večjo učinkovitost države pri nadzoru prehodov državne meje in obvladovanju migrantskih tokov, kakršnemu smo bili priča lani jeseni.

Odvzem azila v primeru kazenske obsodbe ali prekrška z elementi nasilja

Poleg tega je bil predlog krščanskih demokratov tudi zožanje kroga oseb, ki bi jim zakon priznal pravico do azila, ko gre za t.i. združevanje družine. Predlagali smo, da ta pravica ostaja zakoncu, izvenzakonskemu partnerju, mladoletnim neporočenim otrokom, posvojencem in enemu od roditeljev ali drugi odrasli osebi, ki je odgovorna za mladoletnega neporočenega prosilca za azil. Na mizi so bili tudi predlog za odvzem premoženja v korist državnega proračuna tistim azilantom, ki posedujejo več kot 750 evrov ter odvzem oz. nepodelitev statusa mednarodne zaščite osebam, ki so bile pravnomočno kaznovane ali spoznane za krive prekrškov z elementi nasilja. Kot je dodatno pojasnil poslanec NSi, gre za primere, kjer bi gostoljubje mednarodne zaščite odrekli osebam, ki bi kršili javni red in mir ali pa bi kakorkoli nadlegovali prebivalce Slovenije.

Med ekonomskimi migranti in begunci obstaja jasna razlika

Jernej Vrtovec je opozoril tudi na razlikovanje pojmov begunec in ekonomski migrant. »Če nekdo beži pred grozotami vojne, kar si mi, ki živimo v miru težko predstavljamo, se bo najverjetneje ustavil v prvi varni državi in si tako rešil življenje. Ta je begunec. Ko pa ta nadaljuje pot naprej v Avstrijo, Nemčijo ali Skandinavijo in pri tem prečka številne varne države, pa ne beži več pred vojno in ni begunec. Ta je ekonomski migrant. Čeprav je Evropa velika, pa žal za vse migrante ne zmore poskrbeti, ne da bi pri tem posledice čutili tudi njeni prebivalci,« je pojasnil poslanec NSi.

Predlogi NSi zavrnjeni, bomo o azilni politiki odločali na referendumu?

Vladna koalicija na seji odbora predlogov NSi za zaostritev azilne zakonodaje ni podprla. Jernej Vrtovec je v zaključku razprave zato dejal, da vseeno upa, da bo zakon sprejet v obliki, ki ne bo škodljiv za Slovenijo in njene prebivalce. »V kolikor pa bi vladna večina vztrajala pri svojem predlogu, pa je smiselno razmišljati tudi o referendumu. Veste, ljudje se namreč name in tudi na našo stranko dnevno obračajo z zahtevami, naj končno poskrbimo najprej za naše starejše, upokojence, lačne otroke in brezposelne, šele nato pa tudi za druge. Pri tem pa vedno bolj pogosto izpostavljajo tudi zahtevo po varnosti. Strah jih je in počutijo se nelagodno. Želijo živeti v varni državi, brezskrbno, kjer se bodo ženske lahko nemoteno sprehajale po mestu in jih ne bo strah ter kjer staršev ne bo strah, če se bodo otroci igrali zunaj in šli peš v šolo ali na rekreacijo.«

Predloge amandmajev NSi s podrobnimi obrazložitvami si lahko v celoti preberete TUKAJ.