Javna tribuna: Zdravje je naša skupna skrb

Ob svetovnem dnevu zdravja je NSi v sodelovanju z Inštitutom dr. Janeza Evangelista Kreka pripravila javno tribuno z naslovom Zdravje je naša skupna skrb, kjer so sodelovali strokovnjaki s področja zdravstva: Janez Remškar, Tomaž Gantar, Jure Poglajen, Franc Košir, mag. Andrej Šikovec, dr. Alojz Ihan in dr. Igor Masten.

Gostje so se strinjali, da je trenutno stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu slabo, da so čakalne vrste nemogoče in da zaradi tega ljudje celo umirajo.

Nov predlog zdravstvene reforme skorajda v celotni zavračajo, saj gre le za za centralizacijo zdravstva in popolni državni monopol nad zdravstvom. Prav tako predlog reforme po njihovem trdnem prepričanju ne stimulira izvajalcev, da bi bili učinkoviti in potencira napake, ki se dogajajo že vrsto let.

Na dogodku je Nova Slovenija predstavila tudi svoj predloge za spremembo zdravstvenega sistema, ki jih najdete na tej povezavi.

Janez Remškar: Zdravstvo je v hudi krizi

Janez Remškar je o slovenskem zdravstvenem sistemu povedal, da je najbolj potrebno zagotoviti dostopnost do zdravstvenih storitev vsem državljanom. »Pri nas je zdravstvo v hudi krizi. Nimamo niti sistema nadzorovanja, nujna je reorganizacija dela v bolnišnicah,« je dejal in dodal: »V Sloveniji nimamo niti osnovnih podatkov, na katerih bi lahko osnovali reformo. Vprašanje je, za čigav interes se dela na ministrstvu in kakšni so učinki tega dela.«

dr. Igor Masten: reforma je bolj davčna kot zdravstvena

Za ekonomista Igorja Mastena so čakalne vrste odraz alokacije zdravstvenega sistema. »Sistem financiranja našega zdravstva nikakor ne zagotavlja ustreznih zdravstvenih storitev,« je povedal ekonomist Masten. »Potrebe po regulaciji zdravstva ne smemo enačiti s centralizacijo, a sedanji predlog zakona tega ne odraža,« je povedal in odkrito kritiziral zdravstveno reformo za katero je dejal, »da je bolj davčna reforma, kot pa zdravstvena.«

»Država za zdravstvo namenja nezadostna sredstva, a to je še najmanjša težava, čeprav je v javni razpravi najbolj potencirana,«še meni Igor Masten.

“Sistem financiranja v zdravstvu ima eno pomembno težavo, saj ne stimulira izvajalcev, da bi bili učinkoviti. In reforma tukaj ne dela nobenega koraka v drugo smer. Pravzaprav samo potencira neustrezne spodbude, hkrati pa vodi v centralizacijo,« je povedal Masten.

Tomaž Gantar: pot državnega zdravstva je napačna

Poslanec Desusa in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar je v svojem uvodu podal mnenje, , da imamo dokaj dobro zdravstvo, nas pa lahko skrbi smer, v katero gremo. »Slovenija namenja najmanj denarja za zdravstvo od vseh evropskih držav. Močno pa skrbi dejstvo, da imamo več denarja za zdravstvo kot nekoč, a zato problemi niso nič manjši, so le veliko večji,«je izpostavil.

Čeprav je Gantar poslanec koalicije, je odkrito kritiziral novo zdravstveno reformo. »Ne moremo biti zadovoljni z vsemi predlogi, saj so rezultat dela v zelo ozkem krogu. Samo denar ne bo nikoli rešil našega zdravstva.« Meni tudi, da je pot, ki jo ubira ministrstvo napačna, saj še bolj državno zdravstvo ni rešitev.»Bojim se da je pot, ki jo ubiramo z bolj državnim zdravstvom, napačna,«je poudaril.

Gantar je tudi skeptičen do vladnega predloga skrajševanja čakalnih vrst, ki je bil včeraj sprejet na vladni seji. Skeptičen sem do vladnega predloga skrajševanja čakalnih vrst, ki je bil včeraj sprejet.»Radi smo všečni, radi ljudem preveč obljubljamo. Verjetno bi večina državljanov razumela, če bi dali karte na mizo in povedali, kaj si lahko privoščimo na dovolj dobri ravni glede na gospodarsko moč.«

Jure Poglajen: Dražava ne more biti izvajalec, regulator, plačnik in arbiter

Zobozdravnik zasebnik Jure Poglajen, ki je javnosti znan predvsem kot organizator dobrodelnih akcij za pomoč beguncem, je opozoril na pomen preventive. Zdravje je skrb vseh nas, vsakega posameznika, je dejal. Po njegovem mnenju država dela napako, ko prevzema vse več vlog. »Država ne more nastopati kot izvajalec, regulator, plačnik in arbiter hkrati,« meni Poglajen.

 

Franc Košir: Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je »kardeljanska« ideja

Franc Košir, nekdanji direktor ZZZS in svetovalec nekdanjega ministra dr. Andreja Bručana, v našem zdravstvenem sistemu vidi veliko znakov iz prejšnjega sistema.V to smer pa gre po njegovem mnenju tudi predlagana ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ki ošir jo je označil za “kardeljansko idejo”. Dotaknil se je tudi čakalnih vrst in izpostavil, da je število čakajočih alarmantno.»V vrsti je več kot 200 tisoč bolnikov, od tega jih 40 tisoč že presega medicinske standarde. Morali bi zvoniti vsi alarmi, ljudje zaradi čakalnih vrst umirajo,« je povedal.

Mag. Andrej Šikovec: Vsaka zdravstvena dejavnost je javna, tudi če jo izvaja zasebnik

Žilni kirurg Andrej Šikovec, ki je prav zaradi slabega javnega zdravstva odšel v zasebne vode, je v uvodu izrazil prepričanje, daje »Vsaka organizirana in nadzorovana zdravstvena dejavnost je javna, to pa ne pomeni, da mora biti lastnik ustanove država.«.

Prav ravnanje z zasebniki v Sloveniji, ga močno jezi. »Zakaj jaz, ki sam zgradim ambulanto, plačam DDV, ki je v mojem primeru znašal 440 tisoč evrov, potem pa ne dobim programa, ker sem zasebnik? Javne bolnišnice, ki so preobremenjene, nimajo kapacitet, pa dobijo program,« je povedal.

dr. Alojz Ihan: Ta zdravstvena politika je državno monopolna in centralistična

»Ko javni sistem počrpa denar, ni ne boga ne hudiča, ki bi to dobil nazaj. To je podobno, kotče  bi v puščavo zlil hektoliter vode in nikdar več je ne boš dobil nazaj,« je dejal imunolog dr. Alojz Ihan.

Po njegovem mnenju ima vsaka vlada pravico voditi svojo zdravstveno politiko. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarcpa je po njegovih ubrala centralističen in državno monopolen pristop. »Problematično pri reformi se mi zdi, da bosta o denarju za zdravstvo odločala dva človeka: zdravstveni in finančni minister. Dva človeka bosta delila 2,5 milijarde evrov. Ta zdravstvena politika je državno monopolna in centralistična. Velja izključno volja ministra, brez mnenja strokovnjakov,« je dejal.

Vabljeni k ogledu celotne javne tribune!