Ugotovitve glede pranja iranskega denarja v NLB morajo privesti do prijetja storilcev

»V primeru iranskega pranja denarja gre za veliko zgodbo. Dokazano je, da je iranska obveščevalna služba prav preko Nove Ljubljanske banke financirala svojo obveščevalno mrežo širom sveta. Višek vse predrznosti pa je, da se je to dogajalo v času sankcij oziroma embarga proti Iranu,« je v uvodu stališča NSi o poročilu parlamentarne preiskave v zadevi »Farrokh« povedal vodja poslanske skupine Matej Tonin.

Iranski agenti so morali imeti slovenske pomočnike

Vodja poslanske skupine NSi je poudaril, da je ključno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti v tem parlamentu, kako je vse to mogoče. »Odgovor je na dlani. Vse to ne bi bilo mogoče, če iranski agenti in iranska agentura ne bi imela tudi slovenskih pomagačev. Iranci so imeli svoje pomočnike v Novi Ljubljanski banki. Kako to vemo? Uslužbenci Nove Ljubljanske banke, ki so izvajali ta plačila, so ves čas jasno opozarjali svoje nadrejene na nenavadne posle, na čudne termine, ko morajo opravljati tovrstne transakcije. A odgovorni in nadrejeni v NLB pa nič. Celo več, ukinjena je bila celo prilivna provizija za te posle in nekaj neverjetnega, odobreno je bilo elektronsko poslovanje preko Proklika, celo z odpravo limita, zgornjega limita, koliko se preko tega Proklika lahko nakaže. Torej izrazita pomoč Irancem,« je resnico o pranju iranskega denarja v NLB povedal Matej Tonin.

Uslužbenci so na pranje denarja opozarjali

Ob tem je potrebno izpostaviti, da so nekateri vestni uslužbenci na nižjih ravneh znotraj NLB vendarle hoteli ustaviti to norost.

»Tako lahko iz sporočil izvemo, da je bilo več klicev s strani teh uslužbencev na Urad za preprečevanje pranja denarja, ampak odgovor s strani urada je vedno bil pozorno spremljajte. Ko smo o teh stvareh podrobno raziskovali, smo ugotovili, da v teh telefonskih pogovorih ne obstajajo nobeni zapisi na Uradu za preprečevanje pranja denarja, da ne obstajajo zabeležki teh pogovorov,« je pojasnil Matej Tonin in dodal: »Celo več! Urad je odigral izjemno nenavadno vlogo, celo vlogo pomočnika pri teh iranskih poslih. Na povpraševanja tujih partnerskih služb drugih uradov za preprečevanje pranja denarja širom Evrope, je naš urad odgovarjal zelo birokratsko, jih napotoval k temu, da naj svoje vloge še dopolnjujejo.«

V NLB so druge partnerske urad obveščali o tem iranskem poslu, a so kar tri ničle izpustili in tako je bilo govora o projektih vrednih 700 tisoč evrov namesto 700 milijonov. »V kolikor bi naš Urad za preprečevanje pranja denarja druge urade v Nemčiji, Avstriji, v Britaniji in še kje obvestil, da gre za 700 milijonov evrov v igri, bi ti uradi najverjetneje ravnali popolnoma drugače kot pa če so dobili obvestilo, da gre za neke posle v višini 700 tisoč evrov,« je pojasnil vodja poslanske skupine NSi in dodal:

»Pošteno je potrebno povedati, da se je to poslovanje NLB ustavilo šele na podlagi pritiska tujine. V kolikor tuje obveščevalne službe, tuji uradi za preprečevanje denarja, ne bi izrazito pritiskali na slovenske inštitucije, bi najverjetneje to poslovanje teklo še globoko preko leta 2010. In na podlagi vseh teh pritiskov je seveda Banka Slovenije konec leta te posle in te vrtiljake ustavila.«

Odpovedal je interni nadzor in še posebno policija

Matej Tonin je v stališču poudaril, da je najprej odpovedal interni nadzor v Novi ljubljanski banki, nato je popolnoma odpovedal Urad za preprečevanje pranja denarja. Še najboljšo vlogo je odigrala SOVA, ampak tudi kljub temu je tudi ona naredila kar nekaj napak. Posebna zgodba pa je policija.

“Po podatkih, ki smo jih dobili, je policija novembra 2010 šefi policije so ugotovili, da ni ustreznih znakov za pranje denarja. Ta isti policist je novembra 2010 ugotovil, da ne obstajajo znaki pranja denarja, je bil leta 2013 suspendiran zaradi korupcije in 3 mesece kasneje je umrl v čudnih okoliščinah. Brez prič je padel z lestve, kot, da bi nekdo želel prikriti določene zadeve,” je pojasnil Matej Tonin.

Želimo si prijetja storilcev

V NSi si zato želimo, da bi bilo delo obeh komisij, ki sta delovali na primerju pranja iranskega denarja, pomenilo tudi prijetje storilcev.
“Obe komisiji, komisija, ki se ukvarja z bančno luknjo in Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb sta v preteklih mesecih zbrale ogromno dokaznega gradiva, pričevanj, izjav in druge dokumentacije, ki so lahko odličen začetek za delo organov pregona ,” upa vodja poslanske skupine NSi.