Privatizacija je porok za delovna mesta
Mineva teden v znamenju dveh privatizacijskih zgodb. »Varuhi nacionalnega interesa« temu pravijo Bitka za pivo in v drugem primeru Bitka za kable. Kaj pa delovna mesta? Ta »varuhov nacionalnega interesa« ne zanimajo. Zanima jih le denar. Zanima jih to, da bo Telekom še naprej njihov bankomat, samopostrežna restavracija, pri čemer za obrambo tega ne izbirajo sredstev. Angažirali so celo vojaško obveščevalno službo. Kako po vsem tem nacionalni interes ne bi bil psovka? Da, nacionalni interes je psovka, ker nam odžira delovna mesta in jemlje naš denar.
Bitko za pivo so varuhi nacionalnega interesa prepričljivo izgubili. Vse žrtve pivovarske vojne so bile zaman, Pivovarni Laško in Union imata nove lastnike. Zgodba se je končala! Ključno: Vseh finančnih mahinacij v času pivovarskega premirja ne bi bilo, če bi že leta 2000 omogočili prodajo pivovarn. Ker tega “varuhi nacionalnega interesa niso dopustili”, smo dobili Šrota in po njem za nekaj sto milijonov nasedlih terjatev v bankah. Kdo je torej poraženec Bitke za pivo? Državljani, ker moramo sanirati luknje, ki jih je naredila tajkunizacija Pivovarne Laško.
Komu torej po Pivovarni Laško še ni jasno, da so podjetja v državni lasti zgolj bankomat za določene posameznike? Pivovarna Laško je učni primer, da mora biti iskanje odgovornih lastnikov za podjetja v državni lasti naša prioritetna domačo naloga. Zakaj? Zaradi delovnih mest! In nikar ne dovolimo, da nam neki strici govorijo, da bomo s privatizacijo izgubili suverenost, samostojnost itd. O kakšni suverenosti govorimo? Bistveno je, da ima slovenski državljan dobro in zdravo delovno mesto, da ima plačo, s katero lahko gre v trgovino, da ima avto in pelje družino na izlet. Kdo naj bo torej lastnik? Tisti, ki delavcu da denar. Od kod prihaja in kdo je, pa je popolnoma vseeno.
Niso pa “varuhi nacionalnega interesa”, ali bolje “varuhi lastnih žepov”, še izgubili bitke za kable, bitke za Telekom. Ja, prodaja Telekoma Slovenije bi bila za njih res velik poraz, izgubili bi pomemben bankomat, zato je dovoljeno prav vse. V spremljanje prodaje je vstopila celo vojaška obveščevalna služba, prišlo je do afere Veberkom in posledično je za nakup Telekoma prispela le ena ponudba. Logično, potencialni kupci namreč niso neumni, da bodo kupovali podjetje, v čigar prodajo se je vključila vojaška obveščevalna služba.
Danes se še ne zavedamo celotnega sporočila, ki smo ga poslali v svet, da vojaška obveščevalna služba spremlja prodajo nekega podjetja. To ni normalno za demokratično državo. Tuji državniki se ob pogledu na ta dejanja ne smejijo, ker to namreč ni smešno, ampak križajo. Upravičeno! S takšnimi dejanji ne odganjamo le kupcev, ampak tudi potencialne investitorje. Kdo bo v bodoče sploh investiral v državo, kjer gospodarska razmerja spremlja vojska? To je norost!
Dr. Andrej Bajuk je leta 2008 na enem sestanku NSi dejal: »Prodajmo Telekom danes ravno zato, ker je srebrnina«. Imel je prav, žal ga niso poslušali. Danes je Telekom železnina, jutri bo rjast pleh, pojutrišnjem ga več ne bo. Prodajmo ga in ohranimo delovna mesta.