Predsednik OZEU Jožef Horvat na delovnem obisku v Turčiji

Predsednik parlamentarnega odbora
za zadeve Evropske unije Jožef Horvat je bil od 2. do 4. decembra 2013 na povratnem
delovnem obisku v Republiki Turčiji. Predsednik Horvat se je tako sestal s
predsednikom Odbora za harmonizacijo z Evropsko unijo, s predsednikom in člani
Skupine prijateljstva Turčija-Slovenija, z namestnikom ministra za zunanje
zadeve, s predsednikom odbora za zunanjo politiko in s predstavniki Ministrstva
za zadeve Evropske unije.

V okviru
projekta “Medparlamentarni dialog in projekt izmenjav” je predsednik Jožef
Horvat položil venec v mavzoleju Mustafa Kemala Atatürka – prvega predsednika
Turčije, ki je spremenil osmansko monarhično državo v moderno državo evropskega
tipa. Mustafa Kemal se je začel zelo zgodaj
ukvarjati z politiko, k temu pa ga je spodbudila beda, v kateri so živeli
številni prebivalci Turčije. Skupaj s somišljeniki je organiziral uspešno
vstajo in tako dosegel odstop sultana in delovanje parlamenta. Po vojni je
nasprotoval zavezniškemu razkosanju Turčije in Turke pozval k boju. Svoje
velikopotezne reforme je lahko začel izvajati šele, ko je prišel na
predsedniški položaj.

Leta
1924 so z ustavo potrdili šest načel njegove politike o moderni turški državi,
ki so kmalu postale znane kot »kemalizem« oz. nacionalizem, sekularizem in
modernizem. Ti naj bi zagotovili, da sta država in vera strogo ločeni, to pa je
pomenilo tudi ukinitev sultanata in kalifata. Načela republikanizma,
popularizma in etatizma pa so zahtevala, da interese ljudstva zastopa ljudska
stranka in da gospodarstvo vodi država. To politiko je spremljalo še več drugih
novosti. Te novosti pa so popolnoma in trajno spremenile podobo Turčije. Tako
so leta 1926 uvedli civilno pravo, ki je nadomestilo šeriatsko pravo. 25.
novembra 1925 je izdal zakon o pokrivalih, ki je predpisoval nošenje pokrival
zahodnega tipa. Prav tako je bilo ženskam prepovedano zakrivanje obraza s feredžo,
čas, koledar in merske enote pa so prilagodili mednarodnim standardom.

Predsednik
je leta 1928 namesto arabske abecede uvedel latinsko, leta 1932 pa je bila
razglašena enakopravnost žensk, pričela se je tudi reforma univerze. Istega
leta je Turčija postala članica Društva narodov. Le-ta je predstavil petletni
načrt za industrijski razvoj, uzakonil pasivno in aktivno volilno pravico za
ženske, leta 1934 pa uvedel še uporabo družinskih imen in priimkov. Ljudska
skupščina mu je podelila vzdevek Atatürk oz. oče Turkov. Njegova smrt je
pomenila hud udarec njegovemu režimu, ki se je izkazal kot zelo stabilen, saj
je kljub velikemu pritisku zaveznikov in sil osi preživel posledice II.
svetovne vojne.