Poslanci NSi o dodatni omejitvi poslanskega mandata: Prepove naj se kandidiranje tudi za funkcionarje bivše ZKS in ZKJ

Poslanke in poslanci so na današnji junijski seji Državnega zbora obravnavali tudi paket zakonskih predlogov, katerih cilj je zaostriti pogoje, pod katerimi lahko posameznik kandidira za poslanca. Poslanci NSi paketu zakonov v prvem branju niso nasprotovali, napovedali pa so vložitev amandmajev, s katerimi bi prepovedali kandidaturo tudi funkcionarjem bivše Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije.

Jernej Vrtovec je v predstavitvi stališča uvodoma dejal: »Cilj, ki so ga zasledovali vsi do sedaj vloženi predlogi, je bilo očiščenje našega političnega prostora in sedaj koalicija pravi, da gre prav tako za očiščenje političnega prostora in za dvig same politične kulture. Kot vemo v preteklosti nobeden izmed poizkusov ni bil uspešen. V Novi Sloveniji se seveda strinjamo, da je potreben dvig politične kulture, ampak ob tem nekaj splošnih dejstev. Predlog, ki ga je tako imenovana razširjena koalicija predlaga, se pravi omejevanje pasivne volilne pravice, je dejansko nezaupnica volilnemu telesu, volivkam in volivcem. V Novi Sloveniji seveda nasprotno menimo in verjamemo ljudem, da zapornikov ne bodo volili na tako odgovorne funkcije.« Dodal je tudi: »V Novi Sloveniji smo prepričani in se strinjamo, da je očiščenje političnega prostora potrebno, vendar moramo najprej tudi same politične stranke pri sebi narediti korak naprej in kot tisto prvo sito paziti, koga seveda predlagamo za kandidate v volilnih okrajih. Obstoječa koalicija je na tem področju popolnoma padla. In iz tega, ker se strinjamo, da je očiščenje političnega prostora potrebno, s tega razloga danes obravnavanim novelam zakonom ne bomo nasprotovali.«

Predlog NSi: Omejitev za zaporno kazen nad 6 mesecev naj velja za naklepna kazniva dejanja

Opozoril je tudi na problematično omejevanje poslanskega mandata, saj gre pri (pasivni) volilni pravici »biti voljen« za ustavnopravno materijo, ki jo je treba spreminjati zelo previdno. »Sedanji predlog zakona o volitvah v Državni zbor po našem trdnem prepričanju prekomerno posega v pasivno volilno pravico oziroma pravico biti izvoljen, saj predvideva, da posameznik dobi prepoved kandidiranja v Državni zbor že, če dobi nepogojno zaporno kazen brez omejitve. Pri vsem tem je potrebno upoštevati tudi že sprejeta stališča Ustavnega sodišča v dosedanjih sodbah. V eni izmed njih se je Ustavno sodišče opredelilo, da je potrebno pri omejitvah volilne pravice izhajati tudi iz rešitev primerjalno-pravnih ureditvah, in ki so sprejemljive v sodobnih demokratičnih družbah. Ustavno sodišče se ob tem sklicuje na zakonik dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je sprejela beneška komisija. Ta zakonik kot enega izmed razlogov za odvzem volilne pravice določa kazensko obsodbo za hujša kazniva dejanja. To so vsekakor lahko samo naklepna kazniva dejanja. Zato bomo v Novi Sloveniji v nadaljevanju predlagali seveda amandma, da se volilna pravica omeji samo za naklepna kazniva dejanja z zaporno kaznijo nad pol leta oz. nad šest mesecev,« je dejal Vrtovec in kot primer navedel situacijo, ko posameznik dobri kazen 6 mesecev zapora zaradi prometne nesreč. V primeru, da bi šlo pri nesreči za nenaklepno dejanje zaradi tega posameznik, po mnenju NSi, ne bi smel avtomatično imeti omejitve pasivne volilne.

Dodaten predlog NSi: Funkcionarji bivše ZKS in ZKJ naj imajo prepoved kandidature

Poslanec NSi je napovedal tudi vložitev dopolnila zakona, ki bi prepovedal kandidaturo vsem tistim, ki so kršili človekove pravice. »Zaradi tega bomo predlagali, da se pasivna volilna pravica za najvišje državne funkcije omeji tudi vsem funkcionarjem bivše Zveze komunistov Slovenije in bivše zveze komunistov Jugoslavije. Ustavno sodišče je namreč leta 1994 eksplicitno zapisalo, da je bil nekdanji režim totalitaren in nedemokratičen in iz tega sledi, da so seveda bivši funkcionarji ZKS ali pa Zveze komunistov Jugoslavije delovali v nedemokratičnem režimu. Odvzem pasivne volilne pravice tistim, ki so pomagali pri kršenju človekovih pravic, je torej na mestu in to poznamo tudi v postkomunističnih državah, državah vzhodne Evrope.«