Peterle: Naš glas v Evropi bo tem močnejši, čim prej bomo dokazali, da smo sposobni evropska načela implementirati doma

Na povabilo predsednika države Boruta
Pahorja, se je evropski poslanec Lojze Peterle (ELS/NSi), udeležil
razprave Slovenija 2030, kjer je beseda tekla o evropski
razsežnosti prihodnosti Slovenije in njenih izzivih. Peterle je ob tem poudaril, da je za
začetek potrebno dvoje: ovrednotenje dosedanje dobe samostojne
državnosti in prvih desetih let našega članstva v Evropski zvezi.

Kot ugotavlja, je žal ena od najtežjih
napak v samostojni Sloveniji, izguba zaupanja državljanov v lastno
državo, v kateri ne morejo uresničiti svojih ustvarjalnih
potencialov. „Slovenijo so v letih reformne nesposobnosti
zapustili že tisoči mladih, podjetnikov in ambicioznih razumnikov.
Zato niso krive ne demokracija, ne osamosvojitev, ne Evropska zveza,
ampak napačna politika, napačna vloga države in nedokončana
tranzicija,“ poudarja Peterle.

Težave ima tudi EZ, pravi Peterle, saj
je kriza pomagala razkriti notranje vzroke, ki izhajajo predvsem iz
nespoštovanja dogovorjenih skupnih načel in pravil (zadolževanje,
proračuni …) ter velikih razlik v reformni volji držav članic.
„Dejstvo je, da je stopnja krize po državah članicah zelo
različna. Države kot so Švedska, Nemčija in Finska, ki so reforme
izvedle zgodaj, imajo gospodarsko rast in so ob globalni krizi
dokazale odpornost. Države, ki so z reformami odlašale pa so v
velikih težavah,“ pravi.

Ob tem pa poudarja, da se Evropska
zveza ureja in napreduje, pri tem izpostavlja razširitev povezave za
eno članico, nadaljevanje pristopnih procesov, predvsem pa
postavljanje bančne unije in uveljavitev evropskega semestra, ki sta
dva ključna elementa evropske volje po preprečevanju podobnih kriz
v prihodnje, hkrati pa dva ključna temelja močnejše gospodarske in
politične integracije. Ob tem Peterle po evropskih volitvah
prihodnje leto pričakuje tudi novo konvencijo o prihodnosti Evrope.

Medtem pa bomo lastne rešitve morali
poiskati tudi v Sloveniji, kjer pa se na krizo že pet let odgovarja
s politično samoblokado, v zadnjem času pa z iskanjem zunanjih
sovražnikov v obliki EZ in Nemčije ter evroskepticizmom celo v
vladnih strankah. „Podaljševanje preteklosti z neevropskim modelom dogovorne
ekonomije nam ne more pomagati iz krize, lahko jo samo poglablja in
viša končni račun. Končati je treba koruptiven, parazitski odnos
elit do državnega premoženja,“ opozarja
Peterle.

„Naš glas v Evropi bo tem
močnejši, čim prej bomo dokazali, da smo z odločnimi reformami

sposobni polne implementacije
temeljnih načel EZ,“ zaključuje Peterle, ki upa, da bo
razprava Slovenija 2030 vodila k več volje po skupni in boljši
prihodnosti Slovenije.