OO NSi Ajdovščina in Vipava z gosti o smiselnosti privatizacije

V petek zvečer sta Občinski odbor NSi Ajdovščina in Občinski odbor NSi Vipava v Ajdovščini pripravila okroglo mizo na temo pvriatizacije državnih podjetij. Gostje so bili ekonomist dr. Igor Masten, poslanec mag. Matej Tonin, podjetnik Simon Škrlj in vinogradnik Primož Lavrenčič, pogovor pa je vodil mag. Alojz Durn.

Dr. Igor Masten je uvodoma predstavil reševanje finančnih težav bank z državno pomočjo. Kot je dejal, so zahodnoevropske države hitro odgovorile na krizo – že leta 2010 so to storile z veliko denarja – mi pa šele leta 2013 in to z veliko več vloženega denarja in prepoznim odzivom.

Dr. Igor Masten: Če želimo normalen bančni sistem, so potrebne korenite spremembe

Masten pojasnil je, da se po novih skupnih evropskih pravilih država ne more več zadolževati za reševanje svojih bank, ampak je strogo določen vrstni red reševanja banke: najprej lastniki, nato imetniki obveznic in nato deponenti. »Tako evropska direktiva po 1.1.2016 zahteva ločitev bank od davkoplačevalcev. Vprašanje državne pomoči bankam je pri nas problem, saj imamo bančništvo nacionalizirano. Če bi želeli imeti normalno delujoč bančni sistem, bodo potrebne velike in korenite spremembe – banke bodo morale postati zasebne. Slovenija je že zapadla pod to evropsko direktivo z junijem 2013, ker v petih letih ni nčesar storila. Zaradi prepoznega ukrepanja se je strošek davkoplačevalcev trikratno povečal, prav tako tudi verjetne razlastitve lastnikov podrejenih obveznic,« je pojasnil dr. Masten.

Primož Lavrenčič: Potrebno je delati dolgoročno

Primoža Lavrenčiča je moderator pogovora predstavil kot družinskega vinogradnika. Kot je dejal Lavrenčič, vidi v družinskem vinogradništvu svoje osebno poslanstvo in mu ni žal začete poti v zasebnem sektorju. Opozoril pa je,da ne gre podcenjevati drugih narodov  in je treba ostati na realnih tleh. »Čeprav večkrat slišimo hvalnice o najboljših naravnih danostih Vipavske doline in najboljših vipavskih vinih, se je treba zavedati, da znajo tudi drugi narodi, npr. Francozi in Italijani, pridelati vrhunsko vino – še posebej, ker tam njihova žlahtna družinska tradicija ni bila prekinjena s petdesetletnim družbenim eksperimentom. Gre za prevelik občutek samozadostnosti, ki ne odpira poti nadaljnjemu izboljšanemu razvoju,« je dejal Primož Lavrenčič in pozval k iskanju tiste prave poti, ki bo nudila dolgoročno uspešno pot v prihodnosti.

Simon Škrlj: Privatizacija bo dosegla svoj namen z odgovornimi lastniki

Podjetnik Simon Škrlj je človek, ki ima v zasebnem podjetništvu že dolgo tradicijo.  Dejal je, da ljudje danes vse preradi verjamejo tistim, ki obljubljajo lahke poti do uspeha, trdijo, da bodo težko delo namesto nas opravili drugi, ali pa mora to storiti država. »Nasprotovanja privatizaciji imajo podlago v osebnih interesih. Privatizacija sama po sebi ne reši ničesar. Sami lahko v svoji okolici vidimo, kako so propadla velika podjetja in so za njimi ostali le veliki dolgovi ter mnogi brezposelni. Privatizacija pa bo dosegla svoj namen, če bomo z njo dobili resnično skrbnega in odgovornega lastnika, gospodarja, ki bo skrbel za dolgoročni obstoj svojega podjetja, hkrati pa bodo imeli od tega korist tudi zaposleni in okolje. Globoko v zavesti Slovencev je žal indoktriniran strah pred zasebnim lastništvom in prepričanje, da gre za izkoriščanje. Manjka pa nam zavedanja, da je v interesu delavca, da podjetje dela stabilno, z dobičkom in posluje dolgoročno. Preveč je hlapčevskega razmišljanja, ko smo veseli, da je orodje polomljeno, ker potem ne bo treba delati, pozabljamo pa, da iz tega ne bo kruha. Izziv je, kako to prepričanje spremeniti,« je o privatizaciji dejal Škrlj.

Matej Tonin: Izvor mnogih problemov je državno lastništvo bank in podjetij

Mag. Matej Tonin je v svoji razpravi kronološko predstavil ključne dogodke državne dokapitalizacije bank. Kot je dejal, se pri sanaciji bančnega sistema v razlago ponujata dve teoriji zarote: prvič, da gre za reševanje nasedlih tajkunov in drugič, da gre za poskus zaustavljanja privatizacije. »Banke smo že sanirali v 90 letih, ko je NLB postala največja državna banka in ves čas delovala v interesu ‘stricev z ozadja’ z najbolj preverjenimi in zanesljivimi kadri. Leta 2008 se je razkrila vsa beda takega bančnega poslovanj – zakon o slabi banki naj bi reševal to banko pred potopom. »Evropska komisija nas je 1. 8. 2013 obvestila, da moramo sami prestrukturirati banke. V razdobju nekaj mesecev in z uporabo različnih metodologij pa se je ocena bančne luknje potrojila. Izvor mnogih problemov je prav državno lastništvo bank in način njihovega vodenja, kjer se je na kreditnih odborih na dolgo in široko razpravljalo o podeljevanju manjših kreditov, veliki milijonski krediti pa so šli mimo tega po zvezah in poznanstvih. Žal medije zanimajo predvsem ekstremna stališča, kar je še posebej aktualno v kriznem času – manjka nam normalnosti,« je dejal vodja poslanske skupine NSi in dodal:  »Privatizacija pomeni predvsem iskanje odgovornih lastnikov, kar pa je šele nujen pogoj – ne pa tudi še zadostni pogoj – za dobro poslovanje podjetij. Slednje nam zagotavljata šele primerna morala in etika vseh sodlujočih.«

Občinstvo kritično do Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov

Sledila so vprašanja iz občinstva, kjer je bilo opozorjeno na nenormalno situacijo, ko je slovenska država oz. njen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS največji slovenski kmet, ki pa velikokrat ne podpira razvoja kmetijstva, ampak ga s svojimi nesmiselnimi omejitvami ovira. Rečeno je bilo, da bi bilo treba ljudem omogočiti in jih spodbuditi, da bi obdelovali zemljo, ne pa še dodatno obremenjevati s prometom zaščitenih zemljišč.

Izražena je bila tudi kritika občinstva, da se preveč ukvarjamo s preteklostjo. Odgovor gostov je bil, da lahko le na osnovi spoznanja resnice o preteklosti, ne ponavljamo napak v prihodnosti, kar se nam pri bančni sanaciji ciklično ponavlja in se nam zna ob enakem pristopu ponavljati tudi v prihodnje. Prav tako je bila izražena tudi bojazen, da naši mladi razmišljajo, kako bi čimprej zaključili šolanje in zapustili domovino ter nadaljevali svojo pot na tujem. Gostje pa so pohvalili družbeno angažiranost nekaterih mladih, ki so sprožili pobudo za privatizacijo. Prav tako je bilo izpostavljeno, da je vključitev mladih v podmladke strank boljša ideja kot ustanavljanje novih posebnih strank mladih, ki so v preteklosti že dobile svojo priložnost in jo neslavno zapravile.