Odzivi manjšinskih organizacij na napovedano ukinitev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Svet slovenskih
organizacij (SSO), Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), pa tudi
pisatelj Boris Pahor so se odzvali na predlog novele zakona o vladi, ki ukinja
avtonomijo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in ga priključuje
novemu samostojnemu Ministrstvu za kulturo.

V NSKS so
zapisali, da Vlada RS s samostojnim Uradom Slovencem v zamejstvu in po svetu
posveča »primerno pozornost v vseh
zadevah, ki zagotavljajo naš obstoj in pozitivni razvoj na področjih jezika,
kulture, izobraževanja v slovenskem jeziku ter pri enakopravnem sodelovanju in
sooblikovanju v političnem življenju držav, v katerih živimo; prav tako v
gospodarstvu, pri mladinskem delu, v športu, v cerkvenih ustanovah itd.« Nadalje
so zapisali, da z zavestno odločitvijo s samostojnim Uradom »RS nas zamejcev ne prepušča poljubni usodi,
s tem pa v zadnji posledici asimilaciji.«

NSKS se zato
jasno izreka proti odpravi Urada in njegovi priključitvi ministrstvu za
kulturo. To bi bilo po prepričanju NSKS napačno znamenje, ki ga daje RS vsem
državam, v katerih živijo Slovenci ter tako pričakuje, da se Urad ohrani ter da
se njegove pristojnosti in pooblastila še povečajo. Zapisali so še, da »v številnih državah, ki na tem področju ne
dosegajo ravni RS, ki ima za to področje samostojno ministrstvo, so pristojna
za zadeve njihovih narodnih skupnosti v zamejstvu in po svetu vsaj ministrstva
za zunanje zadeve, če že ne urad pri samem predsedniku vlade. Ministrstva za
kulturo pa v teh državah izvajajo konkretne projekte pri ohranjevanju jezika
ter pospeševanju kulturnih dejavnosti.«

Naj Slovenija
ohrani samostojen Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pristojnega
ministra so pozvali tudi v SSO. Kot so zapisali, sta se Urad in funkcija
ministra v vseh letih delovanja dobro uveljavila. »Taka struktura je omogočila pravilen razvoj bilateralnih odnosov,
od katerih je imela tudi Slovenija pomembne koristi.« Po njihovem mnenju bi bila
ukinitev funkcije in Urada »sporno dejanje, saj delovanje Slovencev
izven meja Republike Slovenije ni le kultura temveč mnogo več. Slovenci v
zamejstvu in po svetu smo se uveljavili tudi kot uspešni gospodarstveniki,
športniki in politiki, veliko je narejenega na področju sociale, še več je
cerkvenega in verskega delovanja. Zaradi vsega tega je nadvse potrebna
organizacija kakršna je bila do danes v veljavi.«

Ukinitev samostojnega
Urada kritizira tudi tržaški pisatelj in letošnji prejemnik Tischlerjeve
nagrade Boris Pahor. Kot je dejal, »bi to pomenilo, da Slovenija jemlje rojake, ki živijo izven
državnih meja, na zelo površen način in da se v bistvu pričakuje, da se bodo
sami reševali. Ne bi imeli več moralne podpore, ostala bi le tista finančna, ki
bo kar bo, odvisno od krize in raznih gospodarskih težav. Če odmanjka moralna
podpora, ki jo lahko nudi ministrstvo oz. tisti ki so zato poklicani, je kot,
da bi izjavili Slovencem izven državnih meja, naj sami zase poskrbijo kot vedo
in znajo, se pravi, da si država umije roke, kar je pilatovsko. Mediji v
Sloveniji ne poročajo, kaj je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu
naredil za nas, to pišejo le zamejski mediji.«

V SKGZ pa so
zapisali, da predlog novele zakona »de facto niža nivo pozornosti in skrbi, ki
naj ju Slovenija ima do svojih manjšin v sosednjih državah ter do Slovencev, ki
živijo v svetu.« Po njihovem pisanju so izkušnje zadnjih let, ko je za zamejski
prostor skrbel minister, so pokazale, da je ta izbira pravilna in učinkovita.«
Tako manjšinska vprašanja na vlado prihajajo neposredno, kar je še posebej
pomembno v zadnjih letih, ko so se predvsem pri Slovencih v Italiji pojavile
težke finančne težave. Dodali so še, da »tovrstna
vprašanja ne smejo v nikakršnem smislu postati razlog za “strankarsko
kupkčanje”, marveč da morajo postati stalna prioriteta Republike Slovenije,
zato da se tudi z aktivno vlogo manjšin utrdijo dobrososedski odnosi utrdi
pojem skupnega kulturnega in jezikovnega prostora ter da se sprožijo vsi
mehanizmi, da se povezave med Slovenci (ne glede, kje živijo) utrjujejo, še
posebej v obmejnem prostoru.«