Odpravimo nadpovprečno obdavčitev dela in potrošnje

DELI:
15.02.2018, NSi

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je v stališču zakona o DDV povedal, da bo poslanska skupina zakon podprla. Ta namreč predvideva znižanje stopnje DDV na predkrizno raven. Zavrnil pa je politiko vlade, ki dela in potrošnje noče razbremeniti nadpovprečno visokih davkov.

Jožef Horvat je opozoril na to, da smo se v NSi na dvig stopnje davka na dodano vrednost ostro odzvali že ob napovedi povišanja leta 2013. »Zato je popolnoma jasno, da predlog zakona, ki prinaša povrnitev višine stopnje davka na dodano vrednost na prejšnjo raven, podpiramo. Slovenija sodi med države z nadpovprečnimi stopnjami davka na dodano vrednost,« je pojasnil.

Nadpovprečno obdavčena delo in potrošnja

Spomnil je na to, da sta v Sloveniji nadpovprečno obdavčena predvsem delo in potrošnja. »Zato smo v NSi v preteklosti že predlagali znižanje stopnje davka na dodano vrednost na nemško raven, zmanjšanje prispevkov za uveljavitvijo razvojne kapice in socialnega copatka ter povečanje splošne dohodninske olajšave na 7 tisoč evrov. V skladu z našim predlogom sprememb bi zaposleni s povprečno plačo prejeli dobrih 80 evrov na mesec več kot sedaj, čemur pa vladna koalicija ni želela prisluhniti,« je bil jasen vodja poslanske skupine NSi.

Vlada ne želi odpraviti davka, ki najbolj prizadene najrevnejše

Dodal je, da se vlada raje kot z nižanjem davkov, ukvarja z višanjem porabe v javni upravi. Nelogično pa se mu zdi tudi, da vlada ne želi odpraviti davka, ki najbolj prizadene najrevnejše.

»Če bomo zgolj z računovodskimi pristopi gledali na spremembe v davčni politiki bomo nazadovali. Nenavadno je, da leva vladna koalicija ne podpre zmanjšanja stopenj DDV, gre namreč za davek, ki najbolj prizadene najrevnejše državljane, saj ti največji delež svojega dohodka porabijo za potrošnjo izdelkov, ki jih potrebujejo za preživetje,« je izpostavil Jožef Horvat.

Država ne zaupa državljanom

Zagotovil je, da bi zmanjšanje obremenitve davka na dodano vrednost gotovo povečalo tudi potrošnjo, spodbudilo gospodarsko aktivnost in izboljšalo pogoje za poslovanje gospodarskih subjektov. »Politika visokih davkov izkazuje veliko nezaupanje do sposobnosti državljanov, za upravljanje z denarjem, ki ga sami zaslužijo. Le politika, ki ne zaupa svojim državljanom, od njih zahteva plačevanje previsokih davkov, da bi s temi sredstvi upravljala namesto njih je še prepričan Jožef Horvat.