NSi vladne davčne reforme ne podpira, ker gospodarstvu jemlje sredstva za razvoj

Fotografija: Državni zbor / Žejavec

Državni zbor danes obravnava paket davčnih zakonov, ki predstavljajo vladno davčno reformo. V NSi smo kritični zlasti do dviga davka na dohodek pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, saj menimo, da po nepotrebnem jemlje gospodarstvu, ki denar nujno potrebuje za razvoj.

Vlada je poleg tega predlagala še spremembo zakona o davčnem postopku, ki uvaja vnaprej izpolnjen obrazec za plačilo prispevkov, kar v NSi pozdravljamo in novelo zakona o dohodnini, ki uvaja nov dohodninski razred. Slednje v NSi ne podpiramo, saj je vlada pri pripravi zakona po našem mnenju pozabila predvsem na tiste z najnižjimi plačami.

Jožef Horvat: Gre zgolj za davčno prekladanje

Jožef Horvat je v stališču NSi dejal, da ne gre za davčno reformo, ampak zgolj za davčno prekladanje. »Gospe in gospodje, mi potrebujemo v državi novi ekonomski model. In tega novega ekonomskega modela po našem prepričanju ne bo brez nižjih davkov, brez manj birokratskih ovir in brez odprtega gospodarstva. Skrajni čas je, da se tudi Republika Slovenija zavzame za implementacijo socialno tržnega modela gospodarstva,« je pojasnil podpredsednik NSi in dodal, da krščanski demokrati vedno zagovarjamo načelo, da je bolje, da ljudem ostane več in lahko zato sami odločijo, kako bodo svoj denar porabili.

Rešitev je dvig splošne davčne olajšave

Jožef Horvat je še opozoril, da so davki v Sloveniji previsoki. »Zato v Poslanski skupini Nove Slovenije obžalujemo, da pri obravnavi zakona na matičnem delovnem telesu ni bil sprejet naš amandma, s katerim smo predlagali uveljavitev enotne splošne olajšave v višini 7.000 evrov. Z uveljavitvijo tega predloga bi vsem zavezancem povišali neto dohodek, hkrati pa bi rešili tudi vprašanje delavcev migrantov, na katerega že leta in leta ne najdemo učinkovite in pravične rešitve,« je dejal in spomnil na rešitev NSi, ki smo jo predlagali v začetku leta: »Ko smo v Novi Sloveniji pripravljali in vložili predlog novele zakona o prispevkih za socialno varnost, smo pri štirih bruto minimalnih plačah predlagali zgornjo mejo zneska prispevkov za socialno varnost za delodajalce. To smo poimenovali razvojna kapica. Ob tem pa smo določili tudi spodnjo mejo dohodka od katerega se prispevkov ne bi plačevalo, kar smo poimenovali socialni copatek. Podobno celovit pristop bi si v Novi Sloveniji želeli tudi od Vlade. Glede na to, da Vlada Mira Cerarja vlada že več kot polovico svojega mandata bi upravičeno lahko pričakovali celovit poseg v davčni sistem, ki bi z razbremenitvami posegel tudi na področje obdavčitve dela.«

Matej Tonin: Za gospodarsko rast je ključna domača potrošnja

Matej Tonin je v svoji razpravi izpostavil predvsem problem prenizke domače potrošnje, ki je eden izmed bistvenih elementov za dobro gospodarsko rast v državi. »Če gledamo na gospodarsko rast iz treh različnih strani, recimo z vidika izvoza, z vidika javnih investicij ali domače potrošnje, potem vam bodo vsi ekonomisti znali povedati, da če želimo višjo gospodarsko rast, potem je ključna domača potrošnja. Izvoz nam gre relativno dobro, medtem ko so javne investicije pogojene z javnofinančnimi zmožnostmi z evropskim denarjem, ki ga imamo in potem pridemo do tiste ključne zadeve domača potrošnja. Domače potrošnje pa ni mogoče povečati na noben drug način kot tako, da ljudem ostane več v njihovih žepih,« je pojasnil Tonin in opozoril, da vlada s svojim predlogom davčno razbremenjuje le točno določeno skupino ljudi. Vprašal se je, zakaj vlada tako močno nasprotuje predlogu NSi za dvig splošne davčne obravnave, ki bi v največji meri pomagal predvsem tistim z nižjimi prihodki in delavcem migrantom, ki delajo čez našo severno mejo. »Po naši oceni je to praktično edini način, da bi na ustavno sprejemljiv način rešili problem dnevnih migrantov in razrešili njihove zahteve,« je še dodal Tonin.

Stališče NSi do t. i. mini davčne reforme je NSi skupaj z Gospodarskim klubom NSi predstavila že pred nekaj dnevi. Več o tem TUKAJ.