NSi na izredni seji o migrantski krizi za večjo varnost ljudi in spremembo azilne politike

poslanci5_anpe_090715Državni zbor RS je 5. novembra na izredni seji obravnaval priporočila vladi v zvezi z razmerami na meji s Hrvaško. Izredno sejo smo poleg SDS in poslanca iz skupine nepovezanih poslancev zahtevali tudi v NSi.

Predlagatelji seje menimo, da je vlada sicer pričakovan val migrantov pričakala povsem nepripravljena tako z vidika varovanja državne meje, ki je hkrati tudi meja schengenskega območja, kot tudi z vidika varnosti slovenskih državljanov ter varnosti samih migrantov in zagotavljanja ustrezne humanitarne pomoči. Predlagatelji smo priporočili vladi, da med prednostne ukrepe uvrsti zagotavljanje varnosti ljudi.

V nadaljevanju objavljamo dopolnilno obrazložitev predloga priporočil, ki jih je v imenu NSi predstavil poslanec NSi Jernej Vrtovec:

“Evropa se z migrantsko krizo, ki ju še zdaleč ni kos, sooča že nekaj let in zdi se, da vsaka država sama zase rešuje nastali problem. Torej Slovenija se je z migrantsko krizo začela soočati v zadnjih mesecih, ko se je izoblikovala tako imenovana balkanska migrantska pot. In interpretacijo o tem, kako je Republika Slovenija pripravljena na migrantski val, so seveda različne. V Novi Sloveniji sicer ocenjujemo, da je Vlada Republike Slovenije v tem primeru ukrepala prepočasi, da bi se ustrezni zakoni in akti morali pripraviti že prej. Nekako smo državljani dobili tudi občutek, da je Vlada pri odločanju neodločna, včasih brez pravih predlogov in rešitev za nastalo situacijo. Na trenutke se je zdelo tudi, da je šlo za nekonsistentnost pri zavzemanju stališč.

Spoštovane kolegice in kolegi, kljub vsemu glede na resnost situacije, zagotovo danes ni primeren čas za političen obračun. Namreč migrantska kriza ne sme biti poligon za nabiranje političnih točk ali pa za političen prestiž. Potrebni pa so ukrepi in prav s tem namenom smo v Poslanski skupini Nove Slovenije sopodpisali sklic današnje seje, da skupaj iščemo rešitve.

Spoštovane kolegice in kolegi, naj bo torej današnja seja priložnost, da se pogovorimo predvsem o treh vidikih soočanja Republike Slovenije z nastalo krizo. Prvič, humanitarnem vidiku, torej človeškem vidiku, kjer se je Republika Slovenija že izkazala.

Nadalje, učinkovitost tudi države pri varovanju meja in tretjič, varnostnem vidiku. Zagotavljanje varnosti je namreč ena od osnovnih funkcij, ki jih ima suverena država ampak, če želi biti suverena mora biti tudi učinkovita pri nadzoru meje. Po vseh podatkih, ki so nam na voljo migrantskega vala kaj kmalu še ne bo konec. Dolgoročnih rešitev, da bi problem rešili na samem izvoru pa ta trenutek ni na vidiku. Ključ do tako imenovane trenutne rešitve imata Turčija in zlasti Grčija kot članica schengenskega območja in prav tukaj se porajajo ključna vprašanja. Zakaj Grčija, kot članica Schengena ne postopka v skladu s schengenskimi pravili in ne zavaruje meje. Kajti prav zaradi tega, ker Grčija ne izpolnjuje zavez nastajajo težave, varnostno pa so ogrožene tudi ostale članice Evropske unije.

Zato, spoštovani predsednik Vlade, predlagam resen pogovor na evropski ravni o predlogu za izključitev Grčije iz schengenskega območja. Ker torej Grčija ne spoštuje Schengena in ne varuje meje je povsem logična poteza, da se meje zavarujejo višje, torej pri naslednjih članicah schengenskega območja. Madžarska je že reagirala pred meseci in ravna v skladu s pravili, posledično pa seje migrantski val postavil na novo pot, čez Slovenijo. Slovenija je tako postala ozek pas ali bolje rečeno vrat steklenice za sto tisoče ljudi, ki si željo v severne države Evropske unije.

V skladu s schengenskimi pravili mora začeti postopati tudi Slovenija in južno mejo zavarovati. Če Slovenija namreč ne bo zavarovala svoje južne meje se bo schengenska meja zopet postavila višje med Slovenijo in Avstrijo, česar si ne smemo, nikakor ne smemo dovoliti. V temu primeru bomo pristali na tako imenovani drugi strani ali pa celo neželeni strani in Slovenija bo postala tako imenovan žep za sto tisoče migrantov, ki bodo želeli v Avstrijo in naprej v Nemčijo. Indicev, da bosta Nemčija in Avstrija omejevali prihod migrantov na njunih ozemljih je namreč veliko le vprašanje dni, morda tednov, je kdaj se bo to tudi zgodilo. Dosledno se je torej treba držati pravil in odgovorov ter sprejemati tiste ljudi, ki prihajajo iz vojnih območij ter prosijo za mednarodno zaščito, torej begunce, in v skladu s pravili ravnati iz ekonomskimi migranti. Koncept prostega priseljevanja namreč ne more zdržati.

Zato je nujno, da začne Republika Slovenija zapirati mejo s Hrvaško v skladu s schengenskimi pravili tudi s tako imenovanimi tehničnimi ovirami če hočete. Namreč, Slovenija se mora držati koncepta suverene države, mora držati koncept Schengena in koncept Evropske unije.”

V nadaljevanju objavljamo stališče Poslanske skupine NSi, ki ga je na seji predstavil vodja PS NSi mag. Matej Tonin:

“Drugi migrantski val, ki je pljusknil v Slovenijo, je zagotovo razkril vse naše pomanjkljivosti in luknje pri soočanju z dano krizo. Problemov ne moremo rešiti, če vladni predstavniki na slepo dan za dnem zagotavljajo in zatrjujejo da je vse pod kontrolo in da je vse v redu, razmere na terenu pa kažejo popolnoma drugačno sliko. Če želimo povečati zaupanje med vlado in opozicijo in tudi med državljani, potem je predstavitev realne slike na terenu nujen predpogoj. Današnja razprava, čeprav ste jo nekateri že a priori zavrnili, kot nepotrebno, lahko pomembno prispeva k nanizanju morebitnih dobrih in potencialnih rešitev pri soočanju z migracijsko krizo.

V Novi Sloveniji predlagano, in na nek način zahtevamo za večjo varnost v zbirnih centrih in za večjo varnost slovenskih državljanov, da se država dobro kadrovsko in tehnično pripravi na čas, ko bodo na severu bistveno omejili sprejemanje migrantov, kot prvič, in kot drugič, da prilagodimo našo azilno politiko našim zmožnostim.

Ali smo pripravljeni na čas, ko bodo v Avstriji in v Nemčiji pomembno omejili sprejemanje migrantov? Odgovor je, žal ne. Morali pa bi biti pripravljeni tako v tehničnem, kot tudi v kadrovskem smislu. Da zagotovimo učinkovita tehnična sredstva, je eno izmed najbolj učinkovitih tehničnih sredstev zagotovo ograja. Še vedno pa ne vemo ali jo imamo ali je nimamo. Tudi ne razumemo to skrivanje zakaj se to sploh dogaja. Če po eni strani predsednik Vlade trdi, da obstaja možnost, da bomo postavili ograjo na južni meji, ob drugi strani pa se na vse možne pretege skriva ali je ta ograja že v državi. Tukaj težko razumemo zakaj se to dogaja. Če želimo biti pripravljeni, potem moramo zagotoviti dovolj številčno moštvo za varovanje meje in zagotavljanje reda. Tudi temu nismo kos. Tisoč policistov, ki se sooča s krizo na meji je izčrpano, mi pa še vedno ne vemo ali bo slovenska vojska lahko s policijskimi pooblastili pomagala policiji. Prav tako moštvo na meji ni ustrezno opremljeno in plačano in tudi to je dolžnost vsakršne Vlade, da za to poskrbi. Ker pa je ta država odgovorna tudi do svojih lastnih državljanov, predvsem do tistih, ki so brez dela in ki so pod pragom revščine, smo dolžni prilagoditi tudi našo azilno politiko na način, da se naši državljani ne bodo počutili zapostavljeni v primeru z gosti, ki prihajajo v našo državo.

Seveda smo Slovenci socialno čuteči in migrantom zagotavljamo humanitarno pomoč. Naša dolžnost je, da poskrbimo, da v Sloveniji nihče ne bo žejen in lačen. Če pa želimo preprečiti morebitne konflikte v prihodnje in druge oblike nestrpnosti v katerih se danes veliko govori, potem moramo našo azilno politiko popraviti na način, da naši državljani ne bodo imeli občutka, da je država bolj poskrbela za begunce in migrante kot pa za svoje lastne državljane. To bo zagotovo pomembno prispevalo k sprostitvi napetosti in strahov ter tako pomagala k morebitni hitrejši integraciji naših novih gostov.

Trenutna dejstva in pa analiza kažeta, Slovenija seveda ni pripravljena na čas, ko bo potrebno bistveno omejiti pretok zaradi omejitve na severu. Prav tako še ni nekih resnih predlogov za spremembo azilne politike. Zdi se, da se tudi v tej dvorani razvija občutek, češ da to ni naš problem, za ta problem nismo mi krivi, ga bo že rešil nekdo drug, predvsem pa ga mora rešiti tisti, ki je zanj odgovoren. Problem se zagotovo ne bo rešil sam po sebi in tukaj se moramo oprijeti zgolj in samo na naše lastne sile in resurse. Morda je za utemeljitev tega, da se prihodnji migrantski val ne bo zmanjševal, potrebno razložiti tudi kontekst, zakaj je temu tako. Ljudje iz bližnjega vzhoda in Afrike, poganjajo jo na pot predvsem vojne in pa slabe gospodarske razmere. Vojne so tiste, ki tem ljudem upravičeno daje status beguncev, še več pa je tistih, ki bežijo pred slabimi gospodarskimi razmerami in so zato ekonomski migranti. balkanska pot katere del je tudi Slovenija, je izrazito izpostavljena konfliktom na bližnjem vzhodu.

Konflikti na bližnjem vzhodu spodbujajo enormne količine ljudi, da potujejo preko balkanske poti v osrčje Evrope in dejstva na tem bližnjem vzhodu nič ne kažejo, da bi se tam razmere stabilizirale oziroma umirjale. Če pogledate sirsko državljansko vojno, lahko ugotavljate, da se je političen proces reševanja te krize šele blago začel. Šele sestajajo se velesile, kako bi ta problem rešile, vmes pa podpirajo nasprotujoči si sili. Torej miru kratkoročno vsaj v Siriji še ni pričakovati. Hkrati razpada Irak. Severni del Iraka zavzema islamska država in tako poganja množice iz severnega dela Iraka. Priča smo novim konfliktom v Afganistanu. Po podatkih, ki so jih predstavile iranske sile, dnevno iz Afganistana zbeži 3 tisoč ljudi. Ti ljudje so seveda vsi namenjeni v Evropo.

Ne smemo pozabiti tudi na zadnje napetosti med Izraelci in Palestinci, skratka vsi ti konflikti kažejo, da je bližnji vzhod nemiren, in da Slovenija lahko tudi v prihodnjih mesecih, morda letih, pričakuje naval ljudi iz teh koncev. Vse se začne v Turčiji. In zanimivo je, da Turčija tega migracijskega vala ni pripravljena omejiti kljub temu, da ima izjemno močne in dobro usposobljene varnostne sile. Kljub temu, da dobro varuje svojo kopensko mejo, pa izrazito slabo varuje svojo morsko mejo. Upal bi si trditi, da Turčiji celo ustreza sedanji migrantski val. Iz dveh razlogov. Prvič, na takšen način pospešujejo odliv beguncev in drugih migrantov iz svoje lastne države. In drugič, pritisk na Evropo jim zagotovo ustreza za boljše pogajalsko izhodišče za denar in druga pogajanja v zvezi s sodelovanjem z Evropsko unijo. Začelo se je pri milijardi evrov pomoči na leto. Danes smo že pri številki tri milijarde evrov letno, kot jih zahteva Turčija za to, da se začne resno s tem problemom ukvarjati. In najverjetneje tudi to ne bo dovolj. Za primerjavo, to je tretjina slovenskega proračuna.

Po drugi strani imamo še eno problematično državo na tej Balkanski poti, to je Grčija, ki kljub temu, da je članica Schengenskega območja, Schengena praktično ne izvaja kljub temu, da imajo eno izmed najmočnejših obalnih straž v Evropi, niti pri belem dnevu ne zaustavijo in ne zavrnejo enega gumijastega čolna. Tukaj bi jim morda lahko tudi mi pomagali naj se vendarle z zgledom obrnejo na Avstralijo, ki je s striktnim zavračanjem čolnom, ki so se peljali proti Avstraliji, vendarle dolgoročno dosegla, da se je migrantski val v Avstraliji umiril. In Grčija tukaj ne stori ničesar. Novinarka televizije Slovenija je celo poročala, da čolni plujejo pri belem dnevu in nazaj odplujejo v Turčijo. Torej gre za neke vrste krožno pot med Turčijo in Grčijo, ki dnevno lahko pripelje, odvisno od razburkanosti morja med štiri in 10 tisoč ljudi na dan. In to je tudi tista številka, ki potem pljuskne v Slovenijo.

Z juga bomo torej v prihodnosti soočeni z dnevnim pritiskom med štiri in deset tisoč ljudmi. Na severu pa se nam hkrati kopičijo druge težave. Sever se polni, severne države nimajo več takih zmožnosti in slej kot prej bodo začele agresivno omejevati prihod migrantov tudi v te države. Če grem po vrsti. Švedska. Trenutno ima manjšinska leva vlada na Švedskem, ki nima niti toliko glasov, da bi si v parlamentu lahko sama izglasovala proračun in je zato pomembno odvisna od ostale večine v parlamentu, ki pa zahteva za sprejem proračuna omejitev priseljevanja. Torej Švedska, kot ena izmed najbolj izpostavljenih držav bo zagotovo v prihodnosti omejila priseljevanje.
Nemčija. Bavarci veste, da se branijo in opozarjajo na prekomeren dotok. Pomemben za razumevanje tudi naše situacije je zadnji dogovor koalicijskih partnerjev v Nemčiji iz prvega Novembra letošnjega leta, kjer so jasno zapisali, da si bodo prizadevali za čim prejšnjo postavitev in delovanje zbirnih centrov na južni meji za boljši nadzor na meji in za boljše izvajanje ostrejše azilne politike. Pod črto, z drugimi besedami to pomeni, da so se tudi v Nemčiji koalicijski partnerji dogovorili, da bodo migrantski val začeli pomembno omejevati. Avstrija bo seveda tej politiki sledila.

Če se dotaknem še Evropske komisije. Veliko smo od Evropske komisije pričakovali ampak na koncu je gospod Junker našemu predsedniku Vlade in vsem ostalim na tej poti povedal, da pričakuje boljše in “tvornejše” sodelovanje. Torej z drugimi besedami, pomagajte si sami. Nujno je, da se Slovenija učinkovito in dobro pripravi na to, ko bo potrebno tudi v Sloveniji začeti pomembno omejevati dotok ljudi. Pritisk z juga bo velik, omejitev severa pa jasna in Slovenija se mora tehnično in kadrovsko okrepiti.

Če dotoka ljudi v državo ne bomo pomembno nadzorovali oziroma omejili se nam zagotovo obeta kaos v državi in zagotovo slej kot prej tudi prestavitev tudi schengenske meje, z naše južne meje na Karavanke o čemer je tudi pisal oziroma govoril predsednik države in v temu delu se absolutno strinjamo z njim, da je strateškega pomena, da Slovenija vse stori zavoljo naših državljanov, da schengenska meja še naprej ostane na naši južni meji. Ne bi si smeli dovoliti, da zaradi naše neučinkovitosti, da bi se ta meja prestavila na našo severno mejo.

Potrebno pa je opozoriti tudi to, da bolj kot bo otežen dostop na sever, več bot udi prošenj za azil v Sloveniji. In naše zmožnosti zagotovo niso brezmejne, naše zmožnosti so omejene. In, kot sem dejal, odgovorni smo do 100 tisoč brezposelnih in 300 tisoč ljudi, ki živijo pod pragom revščine. In azilno politiko je potrebno prilagoditi našim zmožnostim, da način, da se naši ljudje ne bodo počutili odrinjeni.

V NSi torej predlagamo, ko ste govorili, da naj govorimo o konkretnih ukrepih in da naj današnja razprava tudi prispeva h konkretnim ukrepom, da se pripravimo na omejevanje dotoka ljudi v državo. Da za to zagotovimo ograjo, konkretno, da zagotovimo več ljudi in večjo moštvo na meji in zagotovimo tem ljudem ustrezno plačilo. To je prvi sklop. In drugi sklop – predlagamo in zahtevamo da začnemo spreminjati tudi azilno politiko. Ne pričakujmo, da nam bodo pomagali drugi, pomagajmo si sami.”