"Nekomu, ki se prav piše je zagotovljeno še malo več.."

Inštitut dr. Janeza Evangelista
Kreka je v soboto, 11. maja 2013, organiziral že drugo srečanje Politične
akademije Nove Slovenije. Na prvem modulu Politične akademije je bilo namenjeno
obravnavi osamosvojitve Slovenije, v drugem modulu pa je tekla beseda o pravni
državi in človekovih pravicah ter o politični filozofiji.

Prvi predavatelj je bil Radovan
Cerjak, odvetnik in predsednik odbora za pravosodje pri NSi. Poznan tudi kot
odvetnika, ki je na pobudo Mlade Slovenije vložil ustavni spor zaradi Titove
ceste v Ljubljani; Ustavno sodišče je nato soglasno odločilo, da je
poimenovanje ceste po Titu v nasprotju z ustavno pravico do človekovega
dostojanstva, zato je sporni odlok Mestne občine Ljubljana razveljavilo. 

V svojem predavanju je orisati pravno
državo in človekove pravice. S številnimi primeri je nazorno predstavil
definiranje človekovih pravic v slovenski ustavi, kar je definiral v petih
sklopih: temeljne in izhodiščne pravice, osebnostne pravice in svoboščine,
politične pravice, ekonomske in socialne pravice in pravice avtohtonih narodnih
skupnosti. Predstavljeni so bili različni primeri, kjer pravna države ne
deluje. »Nekomu, ki se prav piše je zagotovljeno še malo več, kot le pravice«, je
bil odločen. Izpostavil je 34. člen slovenske ustave, ki pravi, da ima vsakdo
pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, in na podlagi katerega je  podal oceno ustavnosti zaradi poimenovanja
ceste po Titu. 34. člen velja tako za vse žive kot za pokojne in predlog je
uspel, saj je Ustavno sodišče soglasno odločilo, da je poimenovanje ceste po
Titu v nasprotju z ustavno pravico do človekovega dostojanstva. Ob koncu predavanja
so slušatelji postavljali vprašanja ob katerih se je razvila zanimiva
diskusija.

Drugi predavatelj je bil dr.
Janez Juhant, doktor filozofije in magister teologije, redni profesor na
Teološki fakulteti  Univerze v Ljubljani,
kjer predava Zgodovino filozofije, Filozofsko antropologijo in Etiko.
Spregovoril je o politični filozofiji. Skozi različne mislece je prikazal
zgodovino nastanka politične filozofije. »Človek je bitje, ki ima razum, zato
so njegova dejanja razumsko pogojena.« Opozoril je, da je Anton Mahnič, ki je
bil slovenski teolog, škof, pesnik in pisatelj, 
s svojo kritično držo opozarjal na dvoličnosti, ni pa razdelil Slovence in
povzročil politično razhajanje in delitev na t.i. klerikalce in liberalce.
Želel je le, da naj se kristjani držijo krščanskih načel, liberalci pa svojih
liberalnih.

V nadaljevanju so slušatelji spoznali,
da se s pomočjo politične filozofije del svoje svobode prepusti državi, da lahko
država poskrbi za dobro življenje skupnosti. Ker si vsak človek politiko
razlaga po svoje, prihaja do izkoriščanja ljudi.

Dr. Juhant se je spomnil tudi na
dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je s svojimi idejami pripomogel k oblikovanju
krščanske demokratične miselnosti, s pomočjo vpeljevanja krščanskih vrednot v
politiko. »Človek ima dostojanstvo, zato imamo človekove pravice. Potrebno je
imeti vero v človekove pravice«, je zaključil.

Za vse, ki bi jih udeležba na
politični akademiji še zanimala, ste vabljeni k aktivnemu sodelovanju.
Naslednja akademija bo v soboto 8. junija, tema pa civilna družba in
komunikacija z mediji.