Nagovor predsednika Odbora za zadeve Evropske unije Jožefa Horvata ob dnevu Evrope

Na začetku 21. nujne seje Odbora za zadeve Evropske unije, ki je bila v
sredo, 8. 5. 2013, je imel predsednik Odbora za zadeve Evropske unije
Jožef Horvat ob dnevu Evrope nagovor

Nagovor objavljamo v celoti:

“Spoštovani,

9. maja 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman
novinarjem predstavil zgodovinski predlog o uresničitvi večstoletne
ideje o trajnem povezovanju držav in narodov na evropski celini. Po
njegovih lastnih besedah “ni šlo več za prazne besede, temveč za
dejanje, in sicer za drzno, konstruktivno dejanje”, iz katerega “se bo
rodila Evropa, neka Evropa, ki bo trdno enotna in močno zgrajena.
Evropa, v kateri se bo življenjska raven dvignila po zaslugi združenja
proizvodnje in širitve trgov, ki bosta pripeljali do znižanja cen.”.
Leta 1985 je bila na zasedanju Evropskega sveta v Milanu sprejeta
odločitev, da bo 9. maj obeležen kot dan Evrope, kot praznik evropskega
povezovalnega procesa v spomin na omenjeni Schumanov predlog.

Če sem natančen, praznujemo pravzaprav dva dneva Evrope. Enega – kot
omenjeno – 9. maja, drugega pa 5. maja kot spomin na ustanovitev Sveta
Evrope. Tega dne leta 1949 je bila namreč ustanovljena ta organizacija,
ki je imela in ima velik pomen pri uveljavljanju človekovih pravic,
demokracije in vladavine prava na evropski celini, ki presega meje
današnje Evropske unije. Toda v državah članicah Unije, tako tudi v
Sloveniji, se je bolj uveljavilo praznovanje dneva Evrope 9. maja v
spomin na Schumanovo pobudo.

Z njo so bili postavljeni temelji razvoja današnje evropske
integracije kot skupnosti držav s poglavitnim ciljem prispevanja Evrope k
svetovnemu miru in miru na stari celini, zagotovitvi nadnacionalnega
gospodarskega sodelovanja, dejanske medsebojne solidarnosti in blaginje.
Vsi skupaj lahko ugotovimo, da je bila od takrat pa do danes prehojena
dolga in naporna pot, ki pa je prinesla velik napredek. Za to pot, ki je
pomenila pravcati čudež, če pomislimo na dogajanja na evropski celini v
stoletjih in zlasti desetletjih pred začetkom procesa povezovanja, je
Evropska unija – morda sicer malo pozno, pa vendarle po mojem mnenju v
pravem trenutku – prejela lani Nobelovo nagrado za mir. V pravem
trenutku zato – da ne pozabimo v času krize, v kateri se nahajamo, na
dosežke prehojene poti.

Dan Evrope, praznik miru in sožitja med evropskimi narodi, je torej
trenutek za praznovanje teh dosežkov in hkrati lepa priložnost za
razmislek o prihodnjem razvoju naše skupne evropske družine. To je še
posebej pomembno v času gospodarske in finančne krize ter krize vrednot.

Kakšna naj bo Evropska unija prihodnosti? Slovenija in Evropska unija
sta se znašli pred velikimi izzivi, pri tem pa je pomembno sodelovanje
in združevanje nekaterih politik v procesu iskanja izhodov iz krize.
Prizadevati si je treba za vzpostavitev gospodarske rasti in ustvarjanje
novih delovnih mest, posebej za mlade, na katerih sloni prihodnost.

Letos obeležujemo tudi dvajseto obletnico evropskega državljanstva –
dvajset let evropskih državljanskih pravic. To je dobra priložnost za
državljanke in državljane, da voditeljem na evropski, nacionalni in
regionalni ravni neposredno sporočimo, kakšno Evropo si želimo, ter s
tem neposredno sodelujemo pri oblikovanju naše skupne evropske
prihodnosti. Upam, da bodo evropski voditelji slišali, kaj si
državljanke in državljani želimo. Upam oziroma prepričan sem, da bomo
tudi poslanci slišali, kaj si želijo.

Takšen jubilej pa je tudi priložnost, da v državah članicah
spodbudimo njihovo aktivno vključevanje v procese odločanja na evropski
ravni ter za sodelovanje na volitvah v Evropski parlament prihodnje
leto. Ne le besede, tudi dejanja so zdaj potrebna! Tako voditeljev kot
toliko bolj še državljank in državljanov!

Naj sklenem z mislijo francoskega pisatelja Victorja Hugoja: “Prišel
bo dan, ko se bodo vsi narodi naše celine, ne da bi se morali odpovedati
svojim enkratnim posebnostim in veličastni edinstvenosti, zlili v višjo
entiteto in skovali bratstvo evropskih narodov. Prišel bo dan, ko bodo
polja krešočih se idej edina bojna polja. Prišel bo dan, ko bodo namesto
krogel in bomb odločali volilni glasovi.”. Ta dan se je v veliki meri
že uresničil. Ne pustimo, da se pridobljeno izgubi, ampak storimo vse,
da se še bolj približamo Hugojevemu idealu.

Ob dnevu Evrope vam izrekam iskrene čestitke.”