Matej Tonin: Zakonodaja na področju insolventnosti gospodarskih družb gre v napačno smer

Ljubljana (27. 11. 2013) – Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je v imenu
krščanskih demokratov opozoril, da bo novela, ki ureja postopke insolventnosti
in prisilnega prenehanja družb zaradi svoje zapletenosti povzročila številne
zastoje v postopkih, ali celo podaljšala insolvečne
postopke. “Slovenija je v globoki krizi in to
krizo še dodatno poglabljata kaos v Slovenskem bančnem sistemu in prezadolženost
slovenskih podjetij,” je še dodal.

“Zakon, ki je danes pred nami, ne bi pripomogel k
razdolžitvi slovenskih podjetij in tako izboljšanju gospodarske situacije. V
Novi Sloveniji glede na kompliciranost tega zakona resnično dvomimo, da se bo
kaj takega zgodilo. Materija, ki jo ureja predlagana novela zakona je zahtevna,
zato je način sprejemanja zakona po nujnem postopku po naši oceni povsem
neprimeren,” je uvodoma dejal Matej Tonin in v nadaljevanju navedel še nekaj argumentov:

“Predlog zakona bi morali obravnavati
po rednem postopku in pri pripravi zakona upoštevati tudi širšo strokovno in
zainteresirano javnost. Zakon je ne le zahteven, marveč je tudi z
nomotehničnega vidika izjemno zapleten. Na to dejstvo nas je vse skupaj
opozorila tudi zakonodajno-pravna služba. Glede na to, da ga bo uporabljal širši
krog poslovnih subjektov, upravičeno pričakujemo, da bi moral biti ta zakon
zelo preprost in enostaven. Zato smo prepričani, da bo zaradi take
kompliciranosti sestave tega zakona prišlo do številnih zastojev v postopkih,
do zastojev pri vlaganju pravnih sredstev, ne nazadnje se lahko zgodi, da bo ta
zakon celo podaljšal insolvečne postopke. Temu bi se morda lahko izognili, če bi
pripravili jasnejše zakonsko besedilo.”

Tonin: Jedro
slovenskega gospodarstva so mala podjetja in samostojni podjetniki

Dotaknil se je tudi konkretnih sprememb, ki jih predlaga
novela. “Prva izmed njih je zagotovo uvedba predinsolvenčnega postopka, kot
novo vrsto sodnega postopka. Ta postopek je namenjen srednjim in velikim
gospodarskim družbam, ki ocenjujejo, da bodo v roku enega leta postale
insolventne in take družbe bodo lahko predlagale postopek preventivnega prestrukturiranja.
S sporazumom o finančnem prestrukturiranju bodo preprečili nastanek bodoče
insolventnosti Tako pravi zakona. V Novi Sloveniji pa menimo, da bi moral biti
krog gospodarskih družb za uvedbo predinsolvenčnega postopka širši in bi moral
zajemati tudi družbe in mala podjetja. Prav nobenega racionalnega razloga ni,
da se te postopke omejuje zgolj na srednje in na velike gospodarske družbe, saj
vsi vemo, da so temelj oziroma jedro slovenskega gospodarstva prav mala
podjetja in samostojni podjetniki. In če se bodo lahko ti razdolžili in če bodo
lahko ti napredovali, potem bo napredovalo tudi slovensko gospodarstvo,” je pojasnil
Tonin in napovedal, da krščanski demokrati zakona ne bodo podprli.

Stališče krščanskih demokratov si
lahko v celoti preberete TUKAJ.

Jožef Horvat: Če vsako drugo malo in srednje veliko podjetje ustvari samo eno novo delovno mesto, smo Slovenijo rešili

Jožef Horvat je v svoji razpravi še dodatno pojasnil, zakaj ne smemo pozabiti na mala in srednja podjetja v Sloveniji, saj predstavljajo temelj oz. jedro slovenskega gospodarstva. »Seveda ne omalovažujemo tudi velikih gospodarskih družb, tudi te so še kako pomembne. Ampak temelj je na malih in srednje velikih podjetjih. Zakaj toliko to poudarjam? Potrebno je namreč prebrati letno poročilo Evropske komisije o malih in srednje velikih podjetjih, ki je bilo izdano včeraj, 26. novembra 2013 in Evropska komisija v letnem poročilu o malih in srednje velikih podjetjih ugotavlja, da lahko letos v Evropski uniji prvič po petih letih pričakujemo povečanje zaposlenosti v malih in srednje velikih podjetjih ter povečanje njihove dodane vrednosti. Jaz bom tukaj operiral s številkami, potem bom govoril tudi o Sloveniji in tudi s številkami. Skupna zaposlenost v malih in srednje velikih podjetjih naj bi se v primerjavi z 2012 povečala za 0,3%, dodana vrednost pa za 1%. Pozitiven razvoj je pričakovati tudi naslednje leto. Podatki tudi kažejo, da so bile lani izgube delovnih mest pogostejše v ranljivih državah članicah, vendar se je tudi tam trend upadanja upočasnil. Evropska mala in srednje velika podjetja so bila v začetku veliko bolj odporna na krizo kot velika podjetja, vendar so zaradi šibkega domačega povpraševanja potrebovale več časa za okrevanje,« je pojasnil Horvat in v zaključku pa je navedel tudi številke za Slovenijo: 

»V Sloveniji je bilo leta 2012 preko 108 tisoč malih in srednje velikih podjetij, ki so zaposlovala okoli 420 tisoč ljudi in proizvedla za približno 11 milijard evrov dodane vrednosti. Mala in srednje velika podjetja so predstavljala 99,8% vseh podjetij in prispevala 64,1% dodane vrednosti. Predstavljala pa so tudi 71,7% vseh delovnih mest v zasebnem nefinančnem sektorju. Slovenska mala in srednje velika podjetja še vedno čutijo posledice krize, zlasti gradbeni sektor. Obeti za 2013 pa so bolj pozitivni. Zakaj to govorim? Preprost račun pokaže, da je sicer teoretično, če upoštevamo, da imamo v Sloveniji 108.000 malih in srednje velikih podjetij, in če bi samo vsako drugo podjetje zaposlilo enega delavca, potem to pomeni nekaj čez 50.000 novih delovnih mest, in mi bi zadevo rešili v Sloveniji. Res je, zveni teoretično, vendar imamo pravico in dolžnost, da si postavimo visoke cilje. Se pravi, vsako drugo malo in srednje veliko podjetje ustvari samo eno novo delovno mesto in smo Slovenijo rešili.«

Celotno razpravo Jožefa Horvata si lahko preberete TUKAJ.