Matej Tonin o migrantski krizi: Nimamo sredstev, da bi poskrbeli za vse, ki bi se lahko zatekli v Slovenijo

Na današnji izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci razpravljali o tem, ali je Slovenija ustrezno pripravljena na ponovni migrantski val, ki se obeta spomladi. Matej Tonin je v stališču NSi dejal, da je prišel trenutek resnice, saj se je Evropa v osrednjem in severnem delu napolnila ter ni več zmožna sprejemati brezmejnega števila migrantov. »Z juga pritisk ne pojenja, konflikti na Bližnjem vzhodu in v Afriki pa se ne urejajo oz. ne zmanjšujejo. Še celo več, se zapletajo in poglabljajo,« je dejal vodja poslanske skupine NSi.

Kot je pojasnil, je delovanje evropskih držav je seveda razumljivo. »Avstrijci imajo Karavanke in relativno enostavno lahko zaščitijo svojo mejo z nekaj kilometri ograje. Na drugi strani imajo Hrvati velik problem, četudi zgradijo ograjo na meji s Srbijo, lahko ta še vedno preusmeri tok migrantov v Bosno. Hrvaška pa ima tako dolgo mejo z Bosno, da je takšen način reševanja problematike enostavno neracionalen. Zato je seveda logično, da snujejo načrte, kako bi na čim več različnih lokacijah pripeljali čim več ljudi v Slovenijo. To so v preteklosti že delali in na te stvari ne smemo pozabiti. Ali smo pripravljeni? Vlada in ministri ves čas pritrjujejo, da smo. A v Novi Sloveniji imamo dvome, da je Vlada na vse to res pripravljena,« je dejal Tonin in dodal, da bi za varovanje naše južne meje potrebovali veliko število policistov, ki pa so sredi stavke in nemotivirani.

Tonin je bil kritičen do ministrice za obrambo, ki ne želi aktivirati vojske za varovanje meje in posvaril pred kaosom, ki bi lahko nastal ob slabi pripravljenosti na množičen prihod migrantov. »Za vse te ljudi, ki se bodo lahko zatekli k nam, Slovenija ne bo mogla poskrbeti. Niti nima kapacitet. Zaradi tega bomo zagotovo lahko v prihodnjih dneh spremljali sliko o zasedenih avtobusnih in železniških postajah, kamor se bodo migranti zatekli, da bodo dobili streho nad glavo,« je opozoril Tonin.

Tonin: Migrantska kriza še ni minila, kje je naš minister za zunanje zadeve?

Ošvrknil je tudi zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je premalo aktiven pri iskanju rešitev migrantske krize na evropski ravni. »Si predstavljate, da imamo zunanjega ministra, ki naj bi bil koordinator za to migrantsko krizo. Vsaj tako ga je pooblastila vlada. In, ker minister zelo redno odgovarja na moja vprašanja in najverjetneje bo tudi na tega hitro odgovoril, me zanima, koliko zunanje političnih iniciativ, pa je imel minister za zunanje zadeve Republike Slovenije v zvezi z migrantsko krizo? V teh časih smo lahko videli številne zunanje politične iniciative drugih ministrov. Od Nizozemskih, Višegrajskih in podobno. Kje je naš minister za zunanje zadeve?,« se je vprašal vodja poslanske skupine NSi.

Tonin: Nadzorovati je potrebno kdo in koliko ljudi prihaja k nam, zaostriti je potrebno tudi našo azilno politiko

Matej Tonin je dejal, da naše možnosti, seveda niso brezmejne in če želimo biti odgovorni, je potrebno obvladati situacijo – zlasti kdo in koliko ljudi prihaja v Slovenijo. »Predvsem pa moramo prilagoditi našo azilno politiko tako, da ne bo ustvarjala še večji konflikt v državi. Ponovno se vprašamo, kaj smo storili, da bi obvladali dotok ljudi, ki prihajajo v Slovenijo? Imamo ograjo, ki pa ni varovana. In kot ste lahko po televizijskih kamerah spremljali, se nekateri celo izživljajo, jo režejo, uničujejo. Smo kaj storili? Ponovno smo se veliko pritoževali, kako Evropska unija ne počne tega in onega, ponovno opozarjam, tudi mi smo Evropska unija, torej se pritožujemo sami nad sabo,« je dejal Tonin in spomnil, tiste, ki trdijo, da Slovenija premalo daje za migrante, da je v proračunu sprejela, da bo šlo 123 milijonov evrov za migrantsko krizo. »Veste kakšne pokojninske regrese bi to lahko naši ljudje imeli? Si predstavljate, kaj bi s temi 123 milijoni lahko postorili v Jordaniji, Turčiji, Siriji, Iraku in še kje? S temi 123 milijoni, ki jih danes Slovenija porablja za migrantsko krizo bi na kriznih žariščih v Afriki in še kje drugje lahko pomagali mnogo več lačnim otrokom kot jim pomagamo v Slovenji,« je pojasnil.

V zaključku je izpostavil, da bi bilo potrebno problem beguncev in migrantov reševati na izvoru. »Zato je največja stvar, ki jo lahko mi kot zahodni svet damo celotnemu svetu, zlasti nerazvitemu, izobrazba oz. pismenost. Tisti, ki smo bili v Afganistanu smo lahko v živo videli kaj pomeni, če ljudje znajo pisati in brati, kakšen je to lahko družbeni napredek in kako se vse stvari začnejo bistveno spreminjati. Nobena razvojna pomoč v denarju ti ne more toliko pomagati, kot ti lahko pomaga, če človek zna pisati in brati,« je pojasnil.

Celotno stališče si lahko preberete TUKAJ.